Na časovni premici življenja se nahajam na daljici »ko že vse lahko in ko še vse lahko«. Pomembno dejstvo, vredno zavedanja. Še posebej, če si zaposlen v domu starejših občanov in se vsak dan srečuješ s svojo prihodnostjo. Takšno, katere del ne bi želela postati, in tisto, ki se je veselim.
O starosti se veliko govori … in malo pove po resnici. Komunicira se črnobelo, brez odtenkov sivine, kaj šele barv. Zato starost, lastna ali drugih, večino tako preseneti. Da bo moje bivanje na drugi daljici življenjske premice morda enkrat lažje in z več smisla, sem si pripravila mini načrt – 10 zahtev za lastno starosti. Do sebe, mojih svojcev in družbe.
1.
Ko jih bom imela 80, mi s spoštovanjem recite, da sem stara, da me je doletela starost, da sem starka. Ni si treba izmišljati besed, kot so: dolgoživost, tretje življenjsko obdobje, zrela leta, seniorji. Brez veze. Gre za spoštovanje, ne izraz.
2.
Ne primerjajte me z otroki. Mogoče bodo moje fizične potrebe res napeljevale k temu, a v mojem telesu bo še vedno bit, ki se ni postarala in ki je doživela in izkušala veliko ter barvito.
3.
Ne bom hvaležna starka. Zahtevam ohranitev svoje individualnost. Hočem ohraniti svoj slog oblačenja, prehranjevanja, pustite mi mojo glasbo in stik z umetnostjo. Ne mučite me z začetniškim cviljenjem violine in slikami nekoga, ki je do včeraj barval le svoje stanovanje.
4.
Krepim svoje najboljše lastnosti in se trudim ozaveščati svoje sence. Ne želim biti del sitnih, zamerljivih, ozkosrčnih, nepotrpežljivih, materialističnih in egocentričnih starcev, ki so obtičali »tam in takrat« in ne spoštujejo odmerjenega časa, ki je na voljo, da lepšaš in plemenitiš svoj karakter.
5.
Narobe star si, ko se več ukvarjaš s preteklostjo kot s prihodnostjo. Veliko stvari je šlo v življenju narobe in drugače kot je bilo načrtovano. Ne samo tebi. Pojdi naprej. Najdi si novo družbo, nova veselja, delaj kar lahko in ne žaluj za tistim, česar več ne moreš. Živi »tu in zdaj«. Ne verjemi, da je najboljših stvari v življenju konec, ko se postaraš in da je prepozno za uresničevaje sanj.
6.
Če sem upokojena, še ne pomeni, da nimam svoje profesionalne oz. službene preteklosti. Nisem upokojenka, ampak upokojena učiteljica. Želim, da spoštuješ mojo preteklost, moj doprinos k razvoju družbe in temelje, ki sem jih včeraj ustvarila za tvoje današnje delovanje. Pričakujem, da si vzameš čas, slišiš moje mnenje in da to šteje.
7.
Želim biti gospa. Stara gospa. Brez krem proti gubam in lepotnih operacij. Ne priznavam kulta večne mladosti, ampak kult večne elegance in urejenosti.
8.
Razbijam stereotipe o starosti. Zakaj je 80 let preveč za ljubezen, kavbojke, pol l rdečega, golo kopanje v morju, Stinga, selitev, uporništvo? Zakaj besedi starost ne moremo, ne da bi imeli v ustih občutek, kot da smo v orehovi potici naleteli na košček luščine, dodati pridevnikov vesela, smiselna, prijetna?
9.
Živim v skladu z izkušnjo predhodnikov, da star človek ne obžaluje tega, kar je naredil, ampak tisto, česar ni naredil. Pogumna sem in ne obremenjujem se več noro z mnenjem drugih. Torej – just do it!
10.
Tisti, ki ga objokuješ, ni nihče drug kot tvoj predhodnik (Cicero). Naj bo Smrt razlog, da se veselim življenja. Ne zanikam je. Razmišljam in pogovarjam se o njej. Ne poznam prav veliko ljudi, ki bi imeli staranje kot motiv za notranje veselje. Pravzaprav nikogar. A ne razmišljati o njej, je kot verjeti, da tvoje telo ne meče sence. Ni se treba bati, samo razumeti. In pravi čas je treba na pot, ki je vedno drugačna in lastna.
Mateja Hauser je direktorica DOSOR-ja in prejemnica priznanja finalist Horus za družbeno odgovorne prakse.
Fotografija: Dosor
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.