Nekonvencionalna 35-letna Maja Horvat je pravkar izdala knjigo Usodna modrina. Po izobrazbi je zapisana turizmu, a je trenutno zaposlena kot novinarka. Turizem jo zelo veseli, obožuje potovanja, raziskovanje in spoznavanje kultur, ljudi, nečesa novega. Pisana beseda jo spremlja že vse življenje. Že pri treh letih je začela brati po črkah. Pri sedmih letih je začela pisati pesmice in pravljice, obiskovala je literarni krožek. Prvo knjigo z naslovom Prva ljubezen je napisala že v osnovni šoli.
Želela je postati učiteljica slovenščine, vendar jo je pot zanesla v turistične vode. Priznava, da v turizmu ni veliko delala, razen organizacij dogodkov, ki jo zelo veselijo. Slabo leto dni je delala v turistični agenciji, kjer pa ni našla svojega poslanstva. »Zavedam se, da se za vsako stvar mora človek odločiti sam in ne moreš spreminjati drugega, kajti to ni tvoja naloga, niti pravica. V tem smislu pa včasih hočem spodbuditi ljudi, da razmislijo o svojih dejanjih, če so kaj naredili prav ali narobe, da sami pridejo do odgovorov, ki jih iščejo.«
Pa kaj, če sem drugačna – meni se to zdi dobro
Vsi imamo slabe zgodbe v življenju in vsi se moramo iz njih učiti. Veliko ljudi govori, da se vse zgodi z nekim namenom in Maja pravi, da se trudi v to verjeti. Včasih ji uspe, včasih pa ne. »Mojega očeta ni več šest let, bila sva si zelo blizu. Zelo dobro se razumem s celotno družino, ampak vseeno sem sebe razumela kot atijevo punčko in bilo mi je zelo hudo, ko je umrl. Takrat se je od mene pričakovalo, da bom jaz prevzela vajeti in poskrbela za družino, to je od mene pričakoval tudi moj oče. Včasih ko moram izliti svoja čustva, grem na očetov grob in povem njemu. Obisk njegovega groba je zame včasih tolažba, je kraj, kjer ga vedno lahko najdem. Ljudje me mnogokrat čudno gledajo, da sedim na grobu in govorim, ampak jaz verjamem, da me posluša in mi pomaga,« pravi Maja.
Maja je oseba, polna nasprotij. Na eni strani je zelo otroška, enostavna, živahna, neguje otroka v sebi, po drugi strani pa je zrela oseba, zanesljiva, skrbna do drugih. Obožuje življenje in ljudi, je strastna, malce romantična, je človek, ki se vedno uči, rada uči druge in ne obsoja ljudi. Zelo rada se zabava in organizira stvari, saj ji to leži že po naravi. Definira jo ustvarjalnost, ki ji je bistvo vsega – ali piše ali ustvarja nove izdelke itd.
»Ljudje so vse preveč pogosto obremenjeni z drugimi in če nekdo ne dela točno po normah, ki jih pravzaprav postavlja družba sama, ga hitro označijo kot čudnega, drugačnega. Jaz se zavedam, da sem drugačna in če meni kdo reče, da sem čudna ali drugačna, se mi to včasih zdi celo dobro,« se Maja nasmeje.
Ljudi ima rada
Svoje baterije napolni na različne načine. Rada potuje, vsakih nekaj mesecev potrebuje vsaj krajši oddih, kjer se odpočije in odklopi. Pri sprostitvi ji pomagata tudi glasba in ples. Rada se druži z njej ljubimi ljudmi, s katerimi igra družabne igre, gre na dobro večerjo, sprehod, se usede z njimi na klopci in se pogovarja.
Pravi, da ne dovoli, da mnenje drugih definira to, kar ona je, in trudi se biti zvesta sama sebi. Stoji za tem, v kar verjame, in ne pričakuje, da se bodo ljudje strinjali z njo. Verjame, da absolutna resnica ne obstaja in vsak ima svojo resnico in pravico do tega, da jo ima. Nihče ne bi smel na nikogar pritiskati, ker nekdo drug verjame v drugačne resnice in ga prepričevati v svoj prav. »Kolikokrat smo slišali zgodbe, da je partner poskušal spremeniti svojo punco ali obratno. To je nesmisel. Dokler se oseba sama ne želi spremeniti, se ne bo spremenila. Če imaš nekoga rad, ga moraš sprejeti takšnega, kot je. Vsak ima pluse in minuse,« zaključi najin pogovor.

Usodna Modrina: Naslovnica za Navdihni.me by Insights d.o.o
Beseda o romanu…
Roman Usodna modrina je nastal v najstniških letih, Maja ga je začela pisati pri 15. letih in ga je pisala 8 let. Od takrat, ko je roman končala, do danes, je knjigo večkrat predelala in spremenila. Zgodba se dogaja v Cornwallu v Angliji. Pred 3 leti je Maja naposled obiskala Cornwall, tam se je počutila kot doma. Naslovnica knjige je utrinek, ki ga je takrat fotografirala Maja. »Ta knjiga me je sama vodila, nisem vedela, kakšna bo, kakšen bo zaključek. Včasih sem se pri pisanju za dalj časa ustavila, da sem premislila, v katero smer sploh hočem poslati junakinjo. Na koncu zgodbo ponujam bralcem točno takšno kot je, z upanjem, da jim bo všeč, in s ponosom, da je nastala.«
Foto: osebni arhiv Maje Horvat in Štefan Matjaž
Spletni portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d. o. o.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.