Od kod prihajajo simboli, naša verovanja in običaji?

Od kod prihajajo simboli, naša verovanja in običaji?

Od kod prihajajo simboli, naša verovanja in običaji?

avtor 4. junija, 2021

Simboli so arhetipi in del človekovega nezavednega in zavednega življenja, sledimo jim že od zavedanja človeštva v vseh civilizacijah in niso produkt samo ene kulture. Že majhni otroci, ki se igrajo s palico in kamni, začnejo risati simbole, kot so križ, kvadrat ali krog. Tehnologija je prinesla več možnosti raziskovanja in več znanja o samem pomenu simbolov, skozi sakralno geometrijo, astronomijo, numerologijo, astrologijo, itd. Znanstveniki, ki svoja življenja posvečajo raziskovanju simbolov in pomenu simbolike, težko razložijo natančen pomen nekega simbola, ker je to tako obširna zavedna ali nezavedna funkcija.

Gostoto pomena nekega simbola vedno predstavijo v različnih tezah in segmentih. En sam element ima lahko več nelogičnih razlag in več funkcij, ker so simboli vezani na občutke civilizacije, kulturo, verske vrednote, družbene vrednote, numerologijo, naravne pojave, duhovna izročila itd. Starodavni simboli ne morejo biti natančno opisani, ker so prezentirali funkcijo tistega časa in tistega verovanja ter tistega kraja. Poznamo celo morje simbolov; od znanstvenih do verskih.

Slovani in mnogoboštvo

Izvor slovanskih simbolov prihaja iz severa Evrope in Evrazije. Na teh področjih so Slovani živeli veke pred Rimljani. Ravno simboli in njihova znanstvena razlaga, potrjujejo prisotnost in obstoj slovanskih ljudstev in njihovih verovanj na tako oddaljenih področjih , kot je sam sever Evrope. Slovani so največja etnična skupina v Evropi, katero povezuje bogata jezikovna in kulturna zgodovina. Običajev, verovanj , šeg in navad je za celo bogastvo. Teh se bomo dotaknili skozi nekaj člankov v letu 2021, ker je tako obširna tema. Slovani so verovali v mnogoboštvo.

Verovanje v mnogoboštvo in paganizem živita še danes na mnogih tleh, tudi pri nas v Sloveniji. Slovenski staroverci hranijo mnoge raziskovalne zapise in znanja o slovanskih bogovih, simbolih in kulturi Slovanov. Veliko izročil se je izgubilo v prvih letih pokristjanjevanja in v obdobju dvoverja. Običaji, šege in rituali so si podobni tako v Sloveniji, na Češkem kot v Rusiji, Romuniji in Bolgariji, kar pripovedujejo raziskave simbolov in njihovega pomena med slovanskimi narodi.

Krščanski obredi povezani s slovanskimi običaji in verovanji

Simboli

Kar nekaj običajev in simboličnih praznikov je danes odlično prezentirano skozi krščanstvo in cerkvene obrede, ohranjeni so na drugačen način z drugačno zgodbo, vendar gre za enak namen in podobne simbole, katere ljudje častijo naprej samo pod drugo “streho”. Simboli nas spremljajo povsod, na reklamnih oglasih, zastavah, narodnih nošah, šegah in navadah. Slovanske simbole ravno tako vidimo še danes, kot logotip nekaterih podjetij, na naslovnicah knjig, na vratih hiš, mostovih, pečati, žigi ali zgolj kot tetovaže na ljudeh.

Svastike, kolovrate, kroge, sonce, križe, vrtnice, storže, trikotnike … tudi te simbole povezujemo z imeni slovanskih bogov in vsak simbol pripoveduje zgodbo verovanja.  Zapisi o verovanju slovanskih ljudstev v mnogo bogov in božanstev delimo na tri osnovne dimenzije verovanj in obstoja.

Tri dimenzije verovanj in obstoja

Prva dimenzija je bilo nebeško verovanje, Nebesa, katera so vodili Bog Perun, Bog Dažbog, Bog Mokoš in Boginja Lada. Prvo verovanje je bilo simbolizirano kot Sonce in Luna.

Druga dimenzija verovanja je bila Zemeljska dimenzija, vodena in ljubljena od človeštva. Slovani so častili zemeljsko dimenzijo skozi različna božanstva, npr. Boginja Vesna, čaščenje pomladi, preporoda Zemlje, cvetja in prebujanja, boginja Živa, čaščena kot boginja ljubezni, poroke, življenja.

Tretja dimenzija je bila podzemna dimenzija, simbolizirana s kačami, reptili, večno temo, ko jo vodi Bog Veles in njegova temačna Božanstva.

Naši predniki so verovali v zakone narave

Slovanska mitologija je zelo obsežna in veliko simbolov govori o verovanju in čaščenju duš prednikov in duš umrlih; tudi živali. Današnji še živeči staroverci, pogani še vedno živijo v duhu slovanskega paganizma. Slovanski simboli nas učijo, da so naši predniki verovali v zakone narave, častili so vodo, zrak, ogenj, zemljo, gozdove, bogove hiš in tudi nogove bolezni. Vsak bog je imel svoje ime. Demeter, Jurij, Mara, Ana, Svarog, Mokoš, Belobog, Dažbog, Triglav, Sventovit, Florjan, Jarilo, Koliada, Čur. Tudi danes nekaj teh imen krasi cerkvene zidove v podobi svetnikov.

Nova verovanja so asimilirala stara verovanja v nova prepričanja, vendar je izvor današnjega krščanstva na naših tleh le različica poganskih verovanj, ki so že obstajala pred novo vero. Krščanska veja je mnogo obredov, verovanj in čaščenj Slovanov slovanskim bogovom prilagodila, ker je s tem nenasilno pridobila vernike v novo verovanje. Enako pričanje in verovanje je ljudi spreobrnilo v kristjane. V zadnjih letih je v ponovnem porastu stara poganska veja verovanja, ki se imenuje Rodnovery. Ta naj bi bila nadaljevanje starodavne slovanske vere, ki jo je krščanstvo nadomestilo.

Vse, kar bi morali ljudje imeti – bog Dažbog

Dažbog

V slovanski mitologiji je Bog Sonca “Dažbog”. Dazhbog je predstavljal ljudem bogastvo. Bil je izvor splošnega blagostanja in imetja. Najbližji prevod je “vse, kar bi morali vsi ljudje imeti”  “dati Bog” ali “dano od Boga”. Simbol Dažboga, simbol Sonca je bil vrezan ali vklesan povsod, na vsak dom, na drevesa, pohištvo, tkanino, posodo, orodje, orožje, pri izvirih vode …

Predstavljal je pravico in dobro življenje, kot Sonce na nebu je heroj premagovanja teme. V srcih Slovanov je Sonce smisel življenja in ljubezni, zato so častili bogove skozi ples, petje, poklone, daritve, razne rituale in obrede, iz katerih niso izključili otrok in starostnikov.

Kresnik (Kresnik, Kupalo in kasneje sv. Janez Krstnik) kot pomembnejše slovansko božanstvo

Čaščenje Sonca, solsticija in ognja je bil eden pomembnejših verskih obredov Slovanov. V Sloveniji je iz tistih časov ostal obred kresne noči in Kresnika.

Ljudska izročila so dokaj dobro ohranila Kresnika. Ravno Kresnik je eden najpomembnejših slovanskih božanstev, ki je najbolj ohranjen praznik oz. ljudska navada pri nas. Je odraz solsticijskega poletnega obrata. V Sloveniji je Kresnik magičen lik, ki še vedno ni dovolj pojasnjen, ker se prepletajo časi Krstnika in Kresnika ob enem pa sta to dve različni mitološki tradiciji. Ena je čaščenje sv. Janeza Krstnika, krščansko verovanje, ki goduje 24. junija, drugo pa čaščenje Kresnika, Solarnega Boga. Pri nas poznamo rek “o Kresi se dan obesi”, dan zmage nad temo in ko je dan najdaljši v letu. Slovani so Boga poletnega solsticija imenovali Kupalo, upodobljen je bil tudi kot žensko božanstvo, ki predstavlja radost, vodo in popoldansko sonce. Na solsticij so rekli Kupalin dan. Slovanski koledar je bil povezan z agrarnim koledarjem, živeli so skupaj z naravo in vesoljem, zato sta bila najpomembnejša prelomnica v letu ravno solsticija, poletni in zimski sončni obrat. Kupalo je danes sv. Janez Krstnik.

Boginja Lada ni le slovanska, je tudi v Skandinaviji in ZDA, ter ščiti pred zlom in temo

boginja Lada

Iz družine slovanskih bogov Sonca in nebeške dimenzije prihaja tudi boginja Lada. Simbolizira lepoto in plodnost. Simbol Lade so nosili, kot zaščito pred zlo silo  in učinki najnižjih temačnih božanstev. Ščitila je pred uroki, pred negativno energijo. Štiri strani zvezde pomenijo vero, svobodo, pravico in čast, krog simbolizira Sonce. Lada naj bi imela enakovredno moško stran Lada, s katerim sta skupaj delovala kot božanstvo. Upodobljena sta bila skozi simbole pšenice, Sonca in vode. Simboli, ki so prikazovali oba, so predstavljali čaščenje poroke, družine in skupnosti.

Lada je bila nosilka dobrega in samo dobrega, ljudje so Lado častili s cvetjem in jagodami, prepevanjem in plesom, ki je bil podoben ptičjemu plesu v času parjenja. Slovansko ime Lada naj bi izviralo iz slovanske besede LAD, ki naj bi pomenila harmonijo, mir in združenje v ljubezni. V Rusiji je ostal običaj prepevanja pesmi o Ladi, laduski, v času dela na polju, ali pri izdelavi pletenic iz žita, ki jih jeseni pustijo spletene na polju kot čuvaje zemlje in pridelka.

simbol Lada

Žitna pletenica  v nekaterih predelih simbolizira dobro letino in zahvalo za pobrani pridelek. Podoben običaj je tudi na Hrvaškem in v Srbiji, ko pletejo lutke iz ostankov koruze, da prezimijo na polju in čuvajo zemljo pred slabo energijo. Tudi v Združenih državah poznajo obred Corny dols (lutke iz koruze). Boginjo Lado preko simbolov povezujejo tudi s skandinavsko boginjo Loduno, ki varuje ogenj, črede in domače ognjišče. Boginjo Lado naj bi krščanstvo preimenovalo v Ognjeno Marijo.

Mati slovanskih bogov Mokoš kot zavetnica žensk

Boginja Mokoš

Usodo žensk je določala boginja Mokoš (Mokosh, Mokoška, Mokoša), velika mati slovanskih bogov. Je ženska boginja, ki je delovala na ženske in njihove sposobnosti šivanja, pletenja, striženja, predenja in druge ročne sposobnosti žensk. Čaščena je bila med porodom in v času nosečnosti. Mokoš je bila močno povezana z vodo. Imela je ključe do onostranstva, lahko se je gibala med svetovi. Bila je zaščitnica porodnic, nosečnic, njihovih otrok, poroda, plodnosti in usode žensk. Slovanske ženske so imele vero v Mokoš in jo častile ob vodi ob petkih. Petek je bil dan, ko se ne dela, in gorje ženskam, ki so petek izkoristile za ročna dela!

Petek je Venerin dan  (Venerdi). Venera je čista ženska energija, torej je petek dan za ljubezen. Mokoš pa je čista Lunina energija, ki je življenja dajala in tudi vzela. Bila je žena boga Peruna in boga Velesa. Malo v nebesih malo v podzemlju. Uprizorjena je kot visoka ženska, bogato obdarjena, v dolgi obleki, ki sedi ob vodi in prede na ročno preslico. Slovani so puščali škarje, pramen volne in baziliko ob vodi, kot darovanje boginji Mokoš, da bo čuvala ovce in volno. Dve živali, ki spremljata Mokoš, sta čebela in kača. Čebela je tista, ki ustvarja, razmnožuje in daje življenje. Kača je tista, ki deluje skozi magične rituale in občasna preoblačenja, s katerimi vzame življenja. Danes je boginja Mokoš preimenovana v sv. Petko ali mati Paraskevo, sv. Ano pri nas. Svetnici Ani pripisujejo enake lastnosti in sposobnosti, predvsem na področju rojevanja otrok in zaščite porodnic. K cerkvi svete Ane tudi danes romajo pari, ki ne morejo imeti otrok.

Prolog (slovanski simbol Mokoš)

 

Se nadaljuje

******

 

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: avtorica besedila

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.