Mira Šemić: In vino veritas – zaupam vam vso resnico o vinu

Mira Šemić: In vino veritas – zaupam vam vso resnico o vinu

Mira Šemić: In vino veritas – zaupam vam vso resnico o vinu

avtor 18. oktobra, 2018

Sama nisem ljubiteljica vina; prav obratno – mi ne “diši” – in to že od “malega”. Zato me fascinirajo vsi, ki se na to spoznate in v tem uživate. Kdaj se je pri vas začela ljubezen do žlahtne kapljice in kako se je ta ljubezen razvijala?

Ah, tega pa ne razumem – a da niste? No, moji starši so bili gurmani in smo veliko obiskovali restavracije, se družili z ljudmi … Bilo je zelo pomembno, kakšen je kozarec dobrega vina in kaj je na krožniku. Kot vsaka stvar, ki izvira iz otroštva, mi je bil užitek z vinom, da se tako izrazim, položen na mizo. Normalno, da se je to potem razvilo, ko sem leta 1995 odprla restavracijo Monroe. Restavracija je takrat predstavljala velik preskok v vinski kulinariki – imela sem čez 130 vin na kozarec. Pravzaprav je to redkost še danes. Poleg moje službe – ukvarjala sem s sejmi in razstavami – sem želela razširiti znanje. Saj veste – pitje vina je kot petje: vsi znamo peti in vsi znamo piti, ampak le nekateri imajo posluh :-). Pri sebi sem ugotovila, da poznam nianse, ki jih vino nosi, in zato sem se – in se še – izobražujem s tega področja.

Kot sem zasledila, ste podpornica in ljubiteljica rebule. Zakaj vas prav ta sorta navdihuje in navdušuje? 

Verjamem in zagovarjam, da je rebula slovenska avtohtona sorta. Nekje v 6. stoletju smo se Slovenci naselili na tem področju in če pogledamo proti Italiji, smo se ustavili na hribčku nad Gorico – in kamor smo prišli Slovenci, tja je prišla tudi rebula. Ne le, da je avtohtona sorta, ampak je tudi neverjetna. Tudi če je neznosno vroče poletje, ima rebula naravno kislino in svežino. Odporna je na bolezni, ker ima debelo kožico. Zato je zakladnica fenolnih snovi, ki oblikujejo in dajo bogastvo vinu in od tukaj neka »nova moda« pripravljanja vina na star način: oranžno vino.

Dejstvo je, da je rebula idealna bela sorta, ker dolgo ostane na trsu zaradi debele kožice. Idealna je za pripravljanje belih in oranžnih maceriranih vin, ki jih pridelujejo na način kot rdeča vina (stik jagodnih kožic z moštom). To je še bolj dvignilo ugled rebule. Čeprav, veste, rebula se prideluje v krogu 50, 60 kilometrov. Da ima tak svetovni sloves, je res redko. Lahko pa iz rebule pridelujemo peneča se vina, sveža, lahkotna, polna, macerirana, oranžna, sladka vina – ker je lahko do novembra meseca na trti, ali ko se podrežejo grozdi in se iz posušenih rozin naredi sladko vino … cela pahljača vin se lahko naredi – in takih sort ni veliko!

Katere sorte so po vaši oceni najboljše?

Veliko potujem in uživam v teh potovanjih in tako spoznavam tudi avtohtone sorte (indigenous varieties, kot se jim reče). Rebula ostaja moja ljubezen. Morda je druga ljubezen malvazija; tudi zaradi svoje sadnosti, prefinjene aromatičnosti, svežine. Od rdečih pa zagotovo prefinjeni in elegantni modri pinot.

Kaj je vaša strast? Ali ob ljubezni do vrhunskega vina obstaja v vašem življenju sploh prostor še za kaj drugega?

Takoj lahko izstrelim potovanja in dobre restavracije. K temu gredo seveda tudi dobra vina, veste, to je en krog. Ko sem bila mlajša sem se ukvarjala z mnogo stvarmi – kiparila, izdelovala lončene stvari, 10 let igrala klavir … ampak zdaj so moja strast potovanja; in ja, kmalu se bom podala že šestič v Avstralijo in na Novo Zelandijo.

Ste sommelierka tretje stopnje in edina ženska v širši regiji, ki je diplomirala na priznani londonski šoli Wine and spirit education trust (Wset). Kaj to pomeni v vašem “poslu”?

Ne le, da sem edina ženska, ampak sem nasploh edina – ne poznam nikogar, ki bi opravil vsa ta izobraževanja, pridobil diplome in nazive. Seveda sem imela veliko znanja o vinu že prej, ampak zdaj, s formalno potrditvijo skozi nazive in izobraževanja, diplome (smeh) … uuu, to pa je sedaj povsem drugačen status, drugačen ugled ‘ulala, ona zna’ – saj sem znala že prej, ampak (smeh) … Vedno se pošalim, tudi moja leta so prinesla določen plus – tisoče kilometrov potovanja in hektolitri popitega vina. Veste, če en mladec vzame kozarec v roke, ga resda povonja, a vina ne more prepoznati in doživeti tako, kot jaz, ki sem bila v tistem vinskem področju, ko sem tam pokušala in začutila atmosfero. To oboje zelo pripomore pri doživljanju vina.

Lidl Slovenija vedno uvaja novosti. Kako to, da ste se odločili za sodelovanje z njimi?

Vodja njihovega marketinga je sommelier in ga že dolgo poznam; vedno sem cenila njegovo strast in sposobnost, da prepozna in doživlja vina … in to spoštujem. A to še ni vse: ker imam vinsko šolo, grem vedno po trgovinah pogledati tudi nabor vin (kot se pošalim, delam za svoje učence tudi tržno raziskavo) in se spomnim, da sem v Lidlu že velikokrat naletela na odlična vina za fantastično ceno. Veste, nimam snobovskega odnosa do vina in poskušam ta odnos prenesti tudi na svoje učence; tako jim samo rečem, pravzaprav so to prijatelji ali so skozi leta prijatelji postali.

Enostavno je kupiti odlično vino s polnim žepom denarja – ampak je kunšt, je umetnost, je znanje, najti dobro vino za odličen denar. To je prava stvar. Zato mislim, da je lepo, ko ljudem, ki me poznajo, ki mi verjamejo in vedo, da ne bom prodala svojega obraza za reklamo za nek denar, rečem, da je dobro, da je to vino res dobro. V Lidlu govorimo o kategoriji »value for money« – in takšen nabor vin pri Lidlu najdemo. Predvsem je bilo v Lidlu v Nemčiji fascinantno videti – tam sem bila pred kratkim, ko so izbirali vina za prihodnje leto – kako v ogromni dvorani z dooolgimi vrstami miz z vini izbiraš … in hodiš, poskušaš, pokušaš … upam, da bodo tisto, kar sem označila, tudi izbrali in nabavili. To bodo odlična vina in to za pravo razmerje denar – užitek. Odlično vino bo!

Polni ste zanosa in idej. Kaj je vaš navdih? In kaj načrtujete v prihodnosti? 

(smeh) Načrtujem to, da živim čim dlje in ob tem uživam ob dobri hrani in dobrih vinih. Da še potujem … po naravi sem in nasmejana in dobre volje. Ne potrebujem veliko. Vedno sem rekla, da je meni dovolj, da zavrtim globus, dam nekam prst in rečem – tja bi rada šla – in si to lahko privoščim. To mi zadostuje.

Revijo in portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights d. o. o.


Fotografije: Mira Šemić

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.