Prava dogodivščina se začne, ko se v enem dnevu odločiš oditi na praznovanje poletnega solsticija v Latvijo. V grobem gre za dogodek povezovanja skupnosti z namenom praznovanja najdaljšega dneva v letu po starem izročilu. Poletni solsticij je najdaljši dan v letu. Imenuje se tudi Sončev obrat – gre za čas najvišje in najnižje lege Sonca nad obzorjem po različnih krajih na Zemlji. Latvija se nahaja na Zahodnem delu Evrope in v času trajanja praznovanja smo občutili moč narave, saj sonce obstane na isti točki na nebu nekaj ur.
Že samo prebiranje etičnega kodeksa praznovanja mi je dalo misliti: to je resna zadeva! Seznanitev z običajem, vrednotami skupnosti in nekaj osnovnih higienskih pravil ter pomena prostovoljstva in soustvarjanja praznovanja mi je vzelo skoraj celo uro. Ker ta dogodek ne temelji na medijski izpostavljenosti, smo se temu primerno udeleženci dogodka tudi povezali: preko spletnih orodij in se večino organizacijskih stvari dogovorili kar virtualno.
Latvijski dogodek praznovanja solsticija ‘Burning Midsummer’ je bil brezplačen – ničesar nisi mogel kupiti – in je temeljil na blagovni izmenjavi.
Slika 1: Izgled tabora 22. junij ob 20:44, osebni arhiv.
In tam, na samem kraju dogodka? Izjemno barvno nebo in celotna ravninska pokrajina na farmi konoplje so me le še bolj opomnile, kako smo povezani z naravo, drug z drugim. Sploh v tem času, ko so zaradi lege Zemlje in Sonca ti dnevi eni izmed energijsko najmočnejših dni v letu. Super je, ko smo si dekleta nabrala travne cvetlice in spletla venčke, moški del ekipe pa je pripravil lesene strukture, ki smo jih proti polmraku postopoma prižigali.
~ ~ ~
Naši predniki so častili moč Sonca in ognja in zanimivo mi je, kako se še dan danes praznuje prvi poletni dan na različnih koncih Evrope. Gre za stare običaje kresovanja, ki jih praznujemo tudi pri nas – delijo se glede na različne priložnosti, recimo pri nas praznovanje praznika dela. Celotna skupnost je oblikovala vrednote, na katerih temelji praznovanje, ki se v prevodu iz latvijščine imenuje ‘Burning Midsummer’. Vrednot, na katerih temelji skupnost, je dvanajst in med drugim zajemajo vse od odprte komunikacije, samozadostnosti, sodelovanja, učenja drug od drugega do okoljske zavesti in skupnosti.
Slika 2: praznovanje najdaljšega dneva v letu s prižiganjem kresov, imenovano tudi Kupalo oziroma poletni Sončev obrat, ura posnete fotografije 23:12, osebni arhiv.
~ ~ ~
Dogodek je bil brezplačen – ničesar nisi mogel kupiti – in je temeljil na blagovni izmenjavi. Prav tako smo vsi udeleženci soustvarjali dogodek s svojimi vsebinami (glasbene delavnice, naravni kotiček, ustvarjalne delavnice iz različnih materialov, razprave in vizija nadaljnjih srečanj, žongliranje, slikanje, borilne veščine, oblikovanje lesa itd.).
Gorenje mi predstavlja konec nečesa, lahko tudi slabega, in ponovno moč za nove izzive – kot nek ritual, kjer se lahko osebnostno »očistiš«.
Moj prvi vtis je bil izredno pozitiven. Okolje, kjer sem se takoj počutila varno, prevladovala je super energija ljudi iz vseh koncev sveta. Spoznala in govorila sem z večino ljudi na dogodku. Prav tako smo vsi skrbeli za čistočo po celotnem prostoru dogajanja – lahko si mislite: tudi žeblje smo pobrali iz žerjavice! Organizacija dela je med drugim zajemala še skupno kuhinjo, ki je bila srce dogodka.
Slika 3: Vsakodnevna skrb za zdravo prehrano, improvizirana kuhinja, osebni arhiv.
Pomemben del soustvarjanja praznovanja je sestavljalo tudi prostovoljno delo, s katerim smo vsi skrbeli za dnevne obroke, čistočo ter zadostno količino lesa, saj smo imeli vsak dan odprt ogenj.
Najboljši del vsega zame pa je bilo, ko smo zakurili kresove oziroma strukture. Gorenje mi predstavlja konec nečesa, lahko tudi slabega, in ponovno moč za nove izzive – kot nek ritual, kjer se lahko osebnostno »očistiš«. Priredili smo ples ob ognju, kjer smo občutili njegovo moč res od blizu. Ena izmed struktur je bila časovni stroj, kjer smo lahko čez dan napisali svoje misli o preteklosti in prihodnosti.
Celoten dogodek je trajal 5 dni na preprost samozadosten način in ob sodelovanju vseh prisotnih. To je pomenilo spanje v šotoru, kompostno stranišče, skrb za čistočo celotnega prostora, ni bilo možnosti tuširanja. Imeli smo savno in vsakodnevno čiščenje s pepelom, saj ima pepel dezinfekcijsko vlogo. Prav vsak je dodal svoj košček v mozaik, ki nas je povezal v skupni viziji bolj ozaveščenega sveta in pomena stika z naravo.
In še za konec slogan skupnosti: ‘In people we trust.’ – zaupamo v ljudi.
Slika 4: Del umetniške strukture iz umetnih materialov, osebni arhiv.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.
Fotografije: Osebni arhiv Vesne Cesar
No Comments so far
Jump into a conversationNo Comments Yet!
You can be the one to start a conversation.