Blue Monday, ki ga svobodno prevajam kot “ponedeljek otožnosti”, je tretji ponedeljek v januarju, pogosto označen kot najbolj depresiven dan v letu. Koncept, ki smo ga tudi mi že predstavljali, je bil prvič omenjen leta 2005, ko je psiholog Cliff Arnall s pomočjo matematične formule izračunal, da je prav ta dan najtežji dan v letu za večino ljudi. Toda ali gre res za resnično znanstveno podprto trditev ali le še en mit?
Kako je nastal “najbolj depresiven ponedeljek”?
Cliff Arnall je ustvaril formulo, ki je povezala več dejavnikov:
– Vreme v januarju – hladni, temni dnevi,
– Nabiranje finančnih dolgov zaradi daril, potovanj ipd. po praznikih – finančne skrbi po božiču in novem letu,
– Spoznanje, da tudi letos ne bomo uresničili novoletnih zaobljub in padec motivacije – neuspeh, ki ga čutimo zaradi ‘nesposobnosti’ uresničevanja novoletnih zaobljub, občutek nesposobnosti in posledično še dodatni padec motivacije za pozitivne spremembe
– Pretečeni čas od praznikov – umakne se božičnonovoletna evforija, praznično vzdušje je izzvenelo,
– Občutek potrebe po spremembi in strah, da ne bo vse enako kot lani in že v preteklih letih
Vse te dejavnike je Arnall združil v matematično enačbo, ki je “izračunala”, da je tretji ponedeljek v januarju najtežji dan v letu. A kar brez skrbi: kasneje je Arnall priznal, da je bila ta formula del oglaševalske kampanje ene od turističnih agencij, s katero so želeli spodbuditi ljudi k rezervaciji zimskih počitnic.
Mit ali znanstvena resnica?

Božičnonovoletni prazniki so mimo in ostaja kruta realnost – nič več bleščanja; letos bo isto kot lani (?)
Večina strokovnjakov meni, da je Blue Monday mit. Sama “formula” nima znanstvene osnove in ni podprta z raziskavami. Mnogi psihologi opozarjajo, da duševna stanja ljudi ne moremo kar izračunati na podlagi dneva v koledarju. Iz lastnega dela kot coachinja se mi zdi pomembno poudariti, da je depresija zelo resna duševna motnja. Nikakor ni omejena na en točno določen dan v letu. Prav tako je nesmiselno domnevati, da so čustva ljudi neposredno povezana z datumom. Čustva in občutenja so soodvisna od mnogih drugih dejavnikov, kot so osebne okoliščine, družbena situacija, zaposlitev oz. delo in splošno počutje.
Royal College of Psychiatrists je ob tem opozarjal, da bi lahko trivializacija Blue Monday koncepta celo škodovala ljudem, ki se dejansko spopadajo z depresijo ali anksioznostjo. Tudi Mental Health Foundation UK je označila Blue Monday kot marketinški trik, ki zmanjšuje resnost duševnih stisk.
A ne gre zanemariti dodatnih dejavnikov – svetloba in cirkadiani ritem
Leta 2017 so trije znanstveniki (Hall, Rosbash in Young) prejeli Nobelovo nagrado za medicino prav za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti organizmov, znanim kot cirkadialni ritem. Pri ljudeh cirkadiani ritem oz. notranja biološka ura uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. so vzorce spanja preučevali od 80. let prejšnjega stoletja. Russell Foster, cirkadiani nevroznanstvenik, v svojem TED Talku pojasnjuje, kako ključna je svetloba za uravnavanje našega cirkadianega ritma, ki uravnava naš spalni vzorec in celoten biološki sistem. Če smo izpostavljeni dnevni svetlobi, se naše telo lažje prilagodi – podobno kot pri potovanjih, ko se borimo proti jet-lagu. Tudi pomanjkanje svetlobe, še posebej v zimskih mesecih, prispeva k motnjam spanja, kar lahko vodi do slabšega duševnega in telesnega zdravja.
Znanstveniki pa opozarjajo tudi na socialni jet-lag, ki se pojavi ob nepravilnih urnikih, na primer po praznikih, ko naš vsakdanji ritem niha zaradi poznih večerov in počitniškega tempa.
Blue Monday – “uspešen nesmisel”?
Dr. Bert van den Bergh, višji predavatelj na Univerzi uporabnih znanosti v Haagu, označuje Blue Monday kot “uspešen nesmisel”. Januar je za mnoge ljudi težak mesec – povratek v običajno rutino po prazničnem oddihu, ko čakamo na svetlejše dni, ki se zdijo še daleč. Dodaten stres predstavlja tudi propad novoletnih zaobljub in soočanje z dejstvom, da se “novo” leto hitro spremeni v staro, ki je isto kot prejšnje in tisto pred tem …
Kazati s prstom na en dan ni utemeljeno. Pravilno se je vprašati, kaj želimo pravzaprav prikriti sebi, katere resnične občutke skrivamo pred seboj in drugimi? Ljudje načeloma želimo hitre odgovore na kompleksna vprašanja in tako tudi kaj hitro sprejemamo enostavne razlage za težka eksistencialna vprašanja. Kaj je bolj enostavno, kot združiti pet trditev v “formuli Blue Monday” in dobiti odgovor, zakaj se počutimo slabo, neučinkovito, neprimerno ali celo depresivno??!!! Moj nasvet je torej: izkoristite ta ponedeljek, pa najsi bo “uspešen nesmisel” ali ne in si prisluhnite.
Praznične refleksije in resnične spremembe

Svetlobo povezujemo z našim naravnim ritmom; družbeni jet-leg pa vpliva na naše januarsko razpoloženje
Danaja Postružnik, bakalavrea psihoterapevtskih znanosti v podjetju Insights d.o.o., pravi, da je začetek novega leta čas, ko ljudje pogosto delamo revizijo preteklega leta in razmišljamo o letu, ki je pred nami oz. se posvečamo prihodnosti. Včasih si želimo velikih sprememb. Pogosto ugotovimo, da potrebujemo dodatno podporo, s katero bomo lahko upeljali spremembo v svoje življenje. Hkrati je to obdobje lahko tudi zelo stresno, saj optimizem in zavzetost za udejanjanje novoletnih ciljev oz. zaobljub najpogosteje zbledi po prvih dveh tednih januarja. In tako se soočamo spet z realnostjo in visokimi pričakovanji.
Čeprav koncept Blue Monday ni znanstveno podprt, opozarja na sezonsko depresijo v severni hemisferi in vpliv socioekonomskih pogojev na duševno zdravje. Januar je mesec, ko se mnogi ljudje soočajo z realnostjo delovnih obveznosti, finančnimi izzivi in težavami v duševnem zdravju, ki so posledica prazničnih izdatkov.
In naši nasveti?
Namesto da se osredotočimo na en specifičen dan kot na vzrok za naše občutke, je pomembno, da prepoznamo resnične izzive, s katerimi se soočamo. Ti občutki, čeprav pogosto zastrašujoči, so lahko ključni za našo osebno rast in priložnost za resnične spremembe. Ljudje pogosto začnemo novo leto z visokimi pričakovanji in obsežnimi načrti, a že po nekaj tednih lahko doživimo razočaranje, ko ugotovimo, da spremembe niso tako preproste ali hitre, kot smo pričakovali. Takrat je ključno ohraniti vztrajnost in sprejeti bolj uravnotežen pristop do ciljev in sprememb. Z Danajo svetujeva naslednje korake oz. možne pristope:
1. Preoblikovanje ciljev v manjše, dosegljive korake
Če so novoletne zaobljube prevelike ali preveč abstraktne, se zlahka zgodi, da izgubimo motivacijo. Pomembno je, da cilje razdelimo na manjše, konkretne in merljive korake, ki so bolj dosegljivi. Na primer, namesto “izboljšati telesno kondicijo” si lahko zastavimo cilj “hoditi 30 minut trikrat na teden”.
2. Sprejmimo lastno nepopolnost in prilagodimo načrt
Spremembe se ne zgodijo ad hoc, zato je pomembno, da razvijemo prilagodljivost. Če ne gre vse po načrtu, ni razloga za obup. Popravimo cilj in poiščimo drugačne poti, kako nadaljevati. Sprejemanje nepopolnosti in odpuščanje sebi zaradi morebitnih spodrsljajev je ključno.

Narava in sonce delujeta zdravilno – privoščimo si ene in drugega ter uživajmo na poti!
3. Razumevanje in sprejemanje trenutnega stanja
Z Danajo svetujeva, da si vzemimo čas za samorefleksijo in ocenimo, zakaj so se določeni cilji izkazali za težavne. Kateri del spremembe se zdi najbolj strašljiv ali neuresničljiv? Z razumevanjem trenutnega stanja lahko bolje usmerimo svojo energijo v želeno oz. pravo smer.
4. Poudarimo pozitivni napredek
Zagotovo ste tudi vi že slišali, kako pomembno je, da proslavljamo majhne zmage. Tudi najmanjši napredek je pomemben in prispeva k dolgoročnemu uspehu. Namesto da se osredotočamo na to, česar še nismo dosegli, je dobro praznovati oz. se veseliti vsakega majhnega koraka, s katerim se približujemo cilju.
5. Postavimo si podporni sistem
Podpora prijateljev, družine ali celo strokovne terapevtke je lahko ključna za ohranitev motivacije. Priporočam, da si poiščemo nekoga, ki nas bo spodbujal in nam pomagal ohranjati odgovornost do izpolnitve zastavljenih želja, hkrati pa nas bo podprl, ko se bomo znašli v dvomih.
6. Osredotočimo se na dobro počutje, ne le na rezultate
Tisti, ki me poznate, veste, da imam “izzive” s cilji. Ne zato, ker jih ne bi dosegla, ampak ker se mi zdijo preveč napihnjeni glede pomena, ki bi ga naj nosili. Iz izkušenj namreč vem (tudi lastnih, žal), da se (nekateri, včasih) preveč osredotočamo na doseganje cilja in pozabimo na splošno dobro počutje. Zato je moj nasvet, da se bolj fokusiramo na to, kako se počutimo ob spremembi, in ne le, da ciljamo na končni rezultat. Pa še to: če nas določeni cilji izčrpavajo ali povzročajo preveč stresa, je morda čas, da jih prilagodimo.
7. Vključimo sprostitvene tehnike
V času stresa in občutka neuspeha lahko pomagajo sprostitvene tehnike, kot so meditacija, čuječnost, telesna vadba in druge. Te tehnike pomagajo pri zmanjšanju tesnobe in izboljšanju osredotočenosti, kar lahko vodi k boljšemu obvladovanju čustev in boljšemu potovanju do ciljev.
8. Prepoznajmo potrebo po strokovni pomoči
Če se občutki neuspeha ali razočaranja stopnjujejo in vplivajo na duševno zdravje, je lahko koristno poiskati pomoč strokovnjaka_inje. Psihoterapija lahko pomaga ljudem prepoznati globlje vzroke, zakaj so določeni cilji težki za dosego, in jim omogoči učinkovitejše soočanje z izzivi. Prav tako pomaga pri resnih stanjih depresije. Če torej znake opazite pri sebi ali nekom v vaši bližini – ne omahujte. Pokličite strokovnjaka_injo, poiščite strokovno pomoč.
O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Insights d.o.o. Navdihni.me praznuje osem let 25.5.2025
Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: osebni arhiv avtorja
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.