Nakit iz industrijskega aluminija za urbane bojevnice

Nakit iz industrijskega aluminija za urbane bojevnice

Nakit iz industrijskega aluminija za urbane bojevnice

avtor 6. oktobra, 2018

Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Tako govori stari slovenski rek. Vendar ni vedno tako enostavno. Vesno Plavec so življenjske (pre)izkušnje naučile, da si mora človek druga vrata odpreti sam. Zaradi gospodarske krize sta bila s partnerjem primorana opustiti posel v gradbeništvu, ki sta ga z veliko predanostjo gradila 20 let. Vesna se je v težki situaciji odločila za povratek h kreativnemu delu – delu, ki ga opravlja s srcem in za dušo. Iz odpadnega industrijskega aluminija je pričela na tradicionalen način s starimi zlatarskimi in kovaškimi orodji izdelovati poseben avantgardni nakit, ki nosi močno sporočilo. Njeni izdelki so poklon prednikom ter čudovit preplet starodavnih ročnih tehnik in neobičajne sodobne kovine. Delo Vesne Plavec lahko spremljate na uradni spletni strani Avantgard Metalli in Facebook strani avantgardmetalli.

 

Prihajaš iz Slovenske Bistrice, ki je znana po več kot 200-letni tradiciji predelovanja aluminija. Najbrž ni naključje, da je tvoj izrazni material prav ta kovina. Pa vseeno – od kod ideja za nakit iz aluminija?

Že pred več kot 30-imi leti sem izdelovala nakit iz različnih materialov – mesinga, kovine, lesa, usnja, glinamola … v prvi mini obrtni coni (imenovali smo se Hof, naši letniki se bodo spomnili) v Slovenski Bistrici sva z možem Bojanom imela svoj atelje, delavnico. Nato sva se posvetila družini in se zaposlila, ustvarila gradbeno podjetje, se ukvarjala z izolacijskimi storitvami in grafiko. Gospodarska kriza je najino podjetje uničila. Gradbeništvo je – kot za mnoge druge – tudi zame še vedno zelo boleča tema. Šele zdaj se zavedam, kako so nas izčrpavali, čeprav smo delali odlično. Samo dve možnosti sta obstajali – ali jok in stok ali pa nove borbe. Morali smo začeti na novo, iz nič.

Odpadni kovini ali polizdelku vdahnem novo življenje, ga ponovno dvignem. To je to.

Vsi so mi govorili, naj delam tisto, kar me resnično veseli, zato sem se vrnila k učenju, raziskovanju, ustvarjanju na področju rokodelstva. Leta izkušenj, tudi iz podjetništva, so me napeljala k aluminiju. Odpravila sem se v 500 metrov oddaljeno podjetje Impol in pričela raziskovati možnosti oblikovanja odpadnega industrijskega aluminija. Najprej zaradi cenovne ugodnosti in treninga različnih tehnik ročnega oblikovanja in taljenja kovine. Na začetku je bilo težko in prav smešno. Vsi osnovni postopki oblikovanja kovine dobijo drugo dimenzijo, ravno ta izziv je kriv, da me je aluminij popolnoma očaral. Rada se pohvalim, da ustvarjam iz impolskega aluminija. Prav čudovito je videti začudenje in šok, ko nekdo ne more verjeti, da je kos nakita iz aluminija.

Kako si ustvarila svojo znamko? Zakaj si svoje izdelke poimenovala Avantgard Metalli?

Na začetku so se nekateri posmehovali moji ideji, da pri petdesetih letih iz nič začnem nekaj povsem novega. Ampak jaz sem resnično zagrizla, se noč in dan učila. Prebrskala sem splet, redno spremljam spletne seminarje in delavnice, pridobila sem mednarodni certifikat odličnosti 1. stopnje (Jewellery Brand Certificate), se vključila v skupino 6000-ih oblikovalcev nakita z vsega sveta Flourish & Thrive Academy. Prav v tej šoli sem spoznala, da je oblikovanje lastne znamke zahteven proces o katerem nisem imela nobenega znanja. Ime Avantgard Metalli sem izbrala zato, ker sem resnično raziskovala novo likovno, umetnostno izražanje, inovativnost oblikovanja z ne-tradicionalnim materialom. Resnično čutim ta pustolovski, uporniški naboj in misel, da je tradicionalno potrebno spremeniti, nadgraditi. Nisem želela, da je poudarek samo na nakitu, čeprav je ta (trenutno) v ospredju. Že takoj na začetku so se mi porodile tudi ideje za druge dekorativne izdelke. Aluminij daje neskončno možnosti. Iskala sem izraz za uporniško, industrijsko, pristno, osnovno, golo, surovo. Živim ta bojevniški naboj alternativne scene, tako modne kot glasbene. Taka sem, to sem jaz: neozdravljiva optimistka, uporniška, skrbijo me pravice ljudi, skrbi me za sočloveka, za naravo, želim pomagati, trudim se.

Perfektno neperfekten

So tvoji izdelki zato tako drugačni, posebni?

Ustvarjam izdelke, ki so všeč meni in ne želim, da so podobni izdelkom koga drugega, čeprav so nekatere oblike univerzalne in so se podobni vzorci v nakitu razvili povsod po svetu. Obsedena sem z enostavno neskončno spiralo. Drugačnost in bistvo je v tem, da je vsaka žička posebej obdelana, teksture so sledi različnih kladiv in sekir, vsak košček je moj, unikaten, perfektno neperfekten. Tudi drugi delajo z aluminijem, ampak vsi izključno z materialom, ki je dostopen na spletu. Na te predpripravljene aluminijaste ploščice, ki so vse iste širine in debeline, potem lepijo, vežejo, gravirajo – v bistvu gre bolj za hobi program. Jaz pa kupim trak aluminijaste fasade in iz nje dejansko ustvarjam. Ročno oblikujem, kalim, hladim … kssss … in to ponavljam, dokler nisem zadovoljna z izdelkom. Sem zelo tehnični tip, uživam v procesu. Tudi večino pripomočkov in orodij naredim ali izrišem sama. Prav poseben čar je prirediti starinsko ročno orodje in ga uporabljati. Sam proces spremlja posebna energija, ena sama iskrena toplota in naelektrenost. Del te energije končni izdelek potem nosi s seboj. Resnično uživam v tem, izviram iz materiala, pustim, da me vodi. Odpadni kovini ali polizdelku vdahnem novo življenje, ga ponovno dvignem. To je to.

~ ~ ~

»Ob nakupu večine nakita dobiš ogromno opozoril: z njim ne smeš v vodo, ne smeš uporabljati parfumov, občutljiv je na kozmetiko, ko ga snameš, ga moraš nujno obrisati, spolirati s posebno krpico, kupiti posebna čistila in zaviti nazaj v posebno vrečko itd. Z mojim nakitom pa lahko počneš, kar te je volja. Tudi, če ga pomotoma opereš v pralnem stroju, ne bo nič narobe. Vsaj z nakitom ne.«

~ ~ ~

Kdaj, ob katerem kosu so te prvič prešli ti občutki?

Prvi kos, pri katerem sem res začutila posebno energijo, je bila zapestnica. To je bilo leta 2014. Ko sem jo izdelala, sem nekaj časa obsedela z njo v rokah. Bila je dodelana. Prešinilo me je: uau, to pa ni več hec, to je za pokazat! Na spletu sem zasledila, da se v Slovenski Bistrici pripravlja »fotošuting«. Poklicala sem lastnico butika na Ptuj, ona pa me je predstavila fotografu Luki Rebolju. Povedala sem, da izdelujem poseben nakit in predlagala, da preizkusimo, kako se obnaša na fotografijah. Rezultati so bili fenomenalni, nakit je izredno fotogeničen. Dojela sem, da ima potencial.

Kaj pa sam aluminij kot material? Kakšen je, katere so njegove posebnosti?

Nekateri se ga bojijo, češ, da je strupen. Seveda je strupen, če je v neprimerni obliki uporabljen v kozmetiki ali prehrani. A žica s certifikatom za prehrambno industrijo je popolnoma primerna tudi za uhane. Sicer pa je aluminij vsestransko uporaben in okolju prijazen, ker se lahko popolnoma ves še enkrat uporabi. Jaz ga dejansko rešim pred reciklažo, na polovici procesa ga vzamem iz tovarniškega kesona ali trgovine in mu dam novo obliko in vrednost. Popoln preporod, nesmrten, brezčasen, ponovno rojen, kot jaz … smeh … Po uporabi ga lahko še recikliramo, neskončno. Hkrati je izredno lahek in odporen na vodo, čistila, kisline. Ima dolgo življenjsko dobo, z drgnjenjem in nošenjem ne izgublja, ampak pridobiva na sijaju. Je fantastičen sodoben uporniški material.

~ ~ ~

»Vse življenje se borimo. Sploh ženske smo večne bojevnice – bojevnice v šoli, bojevnice v službi, matere bojevnice, borimo se za zdravje, za pravico, za okolje – danes smo urbane bojevnice. Skrbne, a močne ženske, ki imamo v krvi še vedno bojevniškega duha iz prazgodovine. Če so tehnike in oblika, s katerimi ustvarjam svoj nakit, poklon prednikom in našim keltsko-rimljansko-slovanskim koreninam, potem je vsa celota, filozofija mojega dela, poklon sodobni bojevnici in njeni ženski energiji.«

~ ~ ~

Odzivi kažejo trend ali prav obratno?

Kakšni so sicer trendi v industriji nakita?

V industriji nakita se vrtijo milijarde, nakit se je vedno nosil in se nosi vedno bolj. Žal je 90% vsega nakita še vedno takega, ki škodi izdelovalcem, kupcem in uničuje okolje. Počasi se v ospredje prebija ekološko in trajnostno naravnana moda. Obstaja tudi nova »trashable« scena, alternativna scena, ki pomeni, da se iz stvari, ki so popolnoma zavržene, ustvarja izdelke nove uporabne vrednosti. Z ostanki aluminija se nekoliko nagibam tudi k tej filozofiji. Masovna globalna proizvodnja je malo izzvenela, velja preprosto pravilo o tržni vrednosti. Vsi kopirajo vse, trg je nasičen, vendar se ostanki ugodno prodajajo brez problema, tudi za par centov. Kam je izginila inovativnost v globalni trgovini z nakitom, se sprašuje novinarka v časopisu Forbes. Večina dobrih dizajnerjev in rokodelcev, ki štrlijo iz povprečja, si enostavno ne more privoščiti lastne verige trgovin. Na splošno pa še najbolje uspevajo blagovne znamke, za katerimi je človek, oblikovalec, ki uči in praktično umetniško ustvarja nekaj funkcionalnega, lepega in uravnoteženega, nekaj, kar je všečno očem in spodbuja čute kot popolna jed. To je mojster rokodelec. Jaz pripravljam maloserijske kolekcije in kose po naročilu. Dejansko je prostora za izdelovalce nakita še dovolj.

Kako je z odzivi na tvoj nakit?

Odzivi so izjemno pozitivni, moji izdelki vsekakor pritegnejo. Čeprav gre za vrhunske rokodelske izdelke, se trudim in iščem možnosti, da bodo cenovno dosegljivi vsem. Čeprav bi vsi radi izdelke za 5 ali 10 evrov, vemo, da to ni mogoče. Najcenejši so med 50 do 100 evrov. Poznavalcem je to zelo ugodno. Tisti, ki ne zna ceniti ročnega dela, pa želim, da mojega nakita nikoli ne nosi. 😉 Mnogi ne verjamejo, da je to industrijski aluminij, sprašujejo me, ali je platina, tonirano srebro ali kaj tretjega. Všeč jim je, da je moj nakit tako oblikovno kot dizajnersko vsestranski, minimalističen, pa vseeno surov, brutalen in tudi očarljiv, eleganten. Čez dan se sproščeno kombinira z džinsom kot boho, rock stil, zvečer pa lahko z njim glamurozno dopolnimo elegantno malo črno obleko. Nakit Avantgard Metalli zna pritegniti pozornost. Resnično nosi močno sporočilo. To me res veseli. Še bolj pa sem kot oblikovalka in rokodelka vesela potrditve s strani strokovnjakov in stanovskih kolegov. To je zame izjemna čast.

~ ~ ~

»Nisem prišla, videla, zmagala. Ko se ozrem nazaj, vidim dobre in slabe podjetniške izkušnje, veselje do vseh ročnih del, splet okoliščin in svojo trmo, željo po raziskovanju – vse to se je letos obrestovalo.«

~ ~ ~

Tvoj nakit je bil junija v Slovenj Gradcu izbran na natečaju za razstavo sodobnih inovativnih izdelkov na temeljih dediščine v Sloveniji. Je to ena takih potrditev?

Vsekakor, v neizmerno čast mi je biti v prestižnem rangu najboljših rokodelcev v Sloveniji. Spominjam se, da sem pred leti za svoje prve izdelke želela pridobiti mnenje pri Obrtni zbornici. Ko sem poslala vlogo, me je komisija zavrnila, čeprav izdelkov sploh še ni videla. Mislim, da sem takrat delala s svilo. Dogajanje na področju rokodelstva sem tako 35 let spremljala in občudovala bolj iz ozadja. Do vseh rokodelcev gojim iskreno, globoko spoštovanje. Letos sem pričela sodelovati s Centrom domače in umetnostne obrti (CDUO) v Slovenski Bistrici, kjer so me spodbudili, da sem se prijavila na omenjeni natečaj – in strokovna komisija je med 41-imi prijavljenimi izdelki iz vse Slovenije izbrala tri kose mojega nakita. To mi izjemno veliko pomeni. Dejansko so se mi izpolnile mladostne sanje. CDUO mi omogoča vključevanje v različne projekte, sodelovanje na različnih razstavah in podobnih dogodkih ter povezovanje z drugimi rokodelkami in rokodelci. Trenutno sem vključena v največji slovenski projekt sodelovanja Lokalnih akcijskih skupin Zgodbe rok in krajev, pripravljam prijavo na razpis mednarodnega evropskega projekta Worth za podporo vrhunskim unikatnim dizajnerskim idejam ter aktivno spremljam dogajanje na področju slovenskega rokodelstva, kjer se obetajo pomembne spremembe. Opažam, da se je v 30-ih letih na področju rokodelstva – razen redkih vrhunskih izjem –  zelo malo napredovalo.

Očitno imaš v ognju še dovolj aluminija. Kaj nameravaš v prihodnje?

Moja filozofija je trajnostno, ekološko, etično ustvarjanje. Svojo znamko želim razviti do te mere, da bi lahko priučila in za pošteno plačilo zaposlila nekaj oseb, s katerimi bi kot rokodelska skupina ustvarjali izdelke Avantgard Metalli. Po svetu je veliko skupnosti, ki delajo na ta način. V tem vidim dodano vrednost svoje dejavnosti. Hkrati si želim povezovanja z mojstri kovine in drugimi rokodelci ter nadgrajevanja in ustvarjanja novih rokodelskih izdelkov. To mi predstavlja velik izziv. Idej in možnosti je še veliko, pravzaprav preveč. Če pomislim, da sem investitorje, projektante, gradbene nadzorne (da ne bo pomote, vse sem imela rada … smeh …) zamenjala z umetniki, stilisti, modeli, fotografi, sem lahko enostavno srečna, da me je kriza rešila trdega dela.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.


Fotografije Vesna Plavec, Borut Očko, Luka Rebolj

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.