ni me.je

Namaste

by Rok Kralj 6. februarja, 2025

Življenje je potovanje skozi prostor in čas. Na tem potovanju srečujemo ljudi – z nekaterimi smo tesno in dolgo povezani, z drugimi pa so srečanja krajša, bežna. Odkrivamo nove kraje, a četudi večji del življenja preživimo na istem mestu, se okolje nenehno spreminja, kajti nič ni statično oziroma »vse teče«. Vse naše misli, čustva in dejanja puščajo sledi v prostoru in času, v ljudeh, drugih bitjih ter okolju, kar povratno vpliva tudi na našo nadaljnjo pot. Na tej življenjski poti se ves čas učimo. Ko pa nekam odpotujemo – bodisi poslovno, turistično, študijsko itd. – to ni nič drugega kot zgoščena in intenzivnejša oblika naše življenjske poti. Nedavno sem imel priložnost obiskati Indijo. Seveda te ogromne dežele v nekaj dneh ni mogoče spoznati drugače kot le v drobcih. A kljub temu so vtisi in spoznanja intenzivni in siloviti.

Potujemo s prtljago – kovčki in predsodki

Ko potujemo v bližnje ali daljne kraje, nosimo s seboj različno prtljago – kovčke, torbe, denarnice, telefone, dokumente. Ob tem pa pogosto »tovorimo« še miselne predstave, pogosto v obliki predsodkov – vnaprej oblikovanih prepričanj o posamezniku ali skupini, ki so pogosto obarvana z negativnimi čustvi. Ta nevidna prtljaga nas pogosto ovira in onemogoča razumevanje drugih ljudi, krajev, kultur, navad, religij, prepričanj itd., s tem pa nam otežuje učenje. Predsodki so priučeni in utrjeni miselni vzorci, ki lahko pri srečanjih z drugimi, še posebej v zelo drugačnih in oddaljenih krajih, omejijo naše dojemanje sveta.

Ni napačno, če svoje predsodke pustimo doma ali jih kar v celoti opustimo. Na popotovanju, imenovanem življenje, bo tako naše bivanje precej lažje. Če ljudi srečujemo s predsodki in vnaprejšnjimi predstavami, jih pravzaprav sploh nismo zares srečali – morda smo s tem le še utrdili svoje lastne predsodke. V Indiji se lahko pojavijo številni predsodki – o netočnosti, kaotičnosti, prenatrpanosti, kastnem sistemu, sežiganju umrlih in številni drugi. Ne dopustimo, kjer koli že smo, da nas predsodki zaslepijo.

Ogromnost in urejen kaos

Urejeni kaos – reka ljudi, ki teče

Po podatkih Združenih narodov je Indija leta 2023 prehitela Kitajsko in postala najštevilčnejša država na svetu, pri čemer ima vsaka več kot 1,4 milijarde prebivalcev. Glavno mesto New Delhi šteje več kot 28 milijonov prebivalcev (celotno mestno območje pa več kot 32 milijonov) in je drugo največje mesto na svetu, za japonskim Tokijem in pred kitajskim Šanghajem. Za slovenske razmere skoraj nepojmljive številke.

Promet v Indiji odraža gostoto prebivalstva – kaotičen, a vseeno tekoč. Nekatere ulice so resnično nabito polne: pešci, kolesarji, tuk-tuki, motorji, še vedno nekaj rikš, pa tudi svete krave; psi, prodajalci, berači itd. Povsod trobljenje, hrup in vijuganje, a presenetljivo malo razburjenja in jeze. Podobno je na železniških postajah in na bolj obljudenih krajih.

Naš koncept osebnega prostora se tu nekako razblini, vendar ta silna množica ne deluje ogrožujoče – kot bi se potopili v živahno in barvito reko (življenja). Tudi tako opevani zahodnjaški ego se v tej množici in pisanosti vsaj nekoliko zmanjša – saj postane le eden izmed mnogih, del večje celote. Nedvomno dragocena izkušnja.

Tadž Mahal – simbol večne ljubezni in popolnosti

Tadž Mahal – večni spomenik popolnosti in ljubezni

»Tadž Mahal ni zgolj arhitekturni dosežek, kot so druge zgradbe, temveč ponosna strast vladarjeve ljubezni, izklesane v živi kamen.« (Edwin Arnold)

O Tadž Mahalu je veliko znanega – je del svetovne dediščine, zgodba iz romanov in potopisov, kulisa mnogih filmov ter v sodobnem času pravi hit družbenih omrežij. In vse, kar je tako znano in vseprisotno, te nehote posrka vase – tisoče podob se nenadoma razkrije pred teboj v vsej svoji lepoti: »Je to, kar vidim, sploh resnično?«

Tadž Mahal je mavzolej v mestu Agra v Indiji, ki ga je v 17. stoletju dal zgraditi mogulski cesar Šah Džahan v spomin na svojo ljubljeno ženo Mumtaz Mahal. Kasneje so ob njej pokopali tudi njega. Ta arhitekturni biser iz belega marmorja združuje islamske, perzijske in indijske vplive ter je zgrajen v popolni simetriji – tako popolni, kot je popolna ljubezen sama, ki ga je navdihnila. Leta 1983 je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, danes pa ga vsako leto obišče od 7 do 8 milijonov obiskovalcev.

Stopničasti vodnjak – »prevrnjena« piramida

Stopničasti vodnjak Čand Baori

Čeprav je v Indiji res veliko znamenitosti, so stopničasti vodnjaki nekaj posebnega. Eden najzanimivejših med njimi je Čand Baori, ki se nahaja v indijski zvezni državi Radžastan. Zaradi izjemno sušnega podnebja so ga zasnovali in zgradili z namenom čim boljšega shranjevanja vode. Z globino približno 30 metrov velja za enega najglobljih in največjih stopničastih vodnjakov v Indiji, njegova gradnja pa sega v 8. ali 9. stoletje. Vodnjak ima kar 3500 stopnic, ki v 13 nadstropjih vodijo do velikega zbiralnika vode na dnu, pri čemer je celotna struktura zgrajena v obliki obrnjene piramide. Poleg shranjevanja vode je vodnjak v vročih dneh služil tudi kot prostor za druženje, del njegove notranjosti pa je bil namenjen prijetno ohlajenim prostorom za vladarjevo družino.

Zadnji Gandijevi koraki

»Resnica vodi k ljubezni, vztrajnost pa poraja moč. Tako sem indijsko gibanje začel imenovati satyagraha – torej moč, ki se rodi iz resnice in ljubezni oziroma nenasilja. Satyagraha je preprosto moč duše.« (Gandhi)

Gandhi Smriti je muzej v New Delhiju, posvečen Mahatmi Gandhiju. V tej hiši, nekdanji lasti indijske poslovne družine Birla, je Gandhi preživel zadnjih 144 dni svojega življenja in bil tam 30. januarja 1948 umorjen. Zadnji Gandhijevi koraki so ovekovečeni v tlakovane stopinje, kar temu sicer čudovitemu spominskemu območju daje nekoliko mrakoben pridih.

Gandhi ni velik le v indijskem, temveč tudi v svetovnem merilu. S svojo doktrino satyagrahe – nenasilnega odpora – je Indijo popeljal na pot neodvisnosti. Resnica (satya) in vztrajnost (agraha) sta temelj družbenega in političnega boja brez uporabe nasilja. Danes se zdi, da svet znova tone v različne oblike nasilja – v družinah, znotraj držav in med njimi. Morda bi bilo prav, da se spomnimo Gandhijevih naukov in začnemo delovati v skladu z njimi.

Prva pridiga Prebujenega

Buda v kraju Sarnat, kjer je prvič podal svoj nauk

»Naše misli nas oblikujejo; postanemo to, kar mislimo. Ko je naš um čist, nas radost spremlja kot senca, ki nas nikoli ne zapusti.« (Buda)

Ime Buda, »Prebujeni« ali »Razsvetljeni«, izhaja iz sanskrtske besede budh, ki pomeni »prebuditi se, biti buden, opazovati, posvetiti pozornost, učiti se, zavedati se, spoznati, ponovno postati zavesten«. Zanimivo je, da ima tudi slovenska beseda buden isti etimološki izvor.

Sarnat, kraj v bližini najsvetejšega indijskega mesta Varanasi, je znan kot mesto, kjer je zgodovinski Buda po svojem razsvetljenju podal prvi nauk svojim prvim petim učencem. To učenje se je zgodilo okoli leta 528 pr. n. št., ko je bil Buda star približno 35 let, sedem tednov po dosegi razsvetljenja. V sanskrtu je to učenje znano kot Zavrtitev kolesa darme. Glavna tema sutre so štiri plemenite resnice, ki v strnjeni obliki izražajo temeljno usmeritev budizma. (Več o tem v prispevku: Buda danes – uravnoteženost v mislih, besedah in dejanjih)

Danes je Sarnat urejen kompleks, kjer si lahko ogledamo ostanke budističnih samostanov in stup ter novejši tempelj, ki ga krasijo freske z upodobitvami Budovega življenja, delo japonskega umetnika. V bližini raste tudi drevo bodhi, ki izvira iz prvotnega drevesa, pod katerim je Buda dosegel razsvetljenje.

Varanasi – kjer se srečata Višnu in Ganga

Pogled z reke Ganges na Varanasi

Varanasi je eno najstarejših mest na svetu, ki je neprekinjeno naseljeno. Njegovo starodavno ime, Kaši, je bilo povezano s kraljestvom z enakim imenom, ki je obstajalo pred približno 2.500 leti. Ime pomeni »svetiti«, zato je Varanasi znan kot »mesto svetlobe«, oziroma kot »sijoče mesto in pomembno središče učenosti«. Po hindujski mitologiji naj bi mesto ustanovil Šiva, eno izmed treh glavnih božanstev, ob Brahmi in Višnuju.

Varanasi leži ob reki Ganges, ki jo pooseblja boginja Ganga, čaščena kot mati človeštva ter boginja očiščenja in odpuščanja. Verniki se v njenih vodah očiščujejo grehov in vanje potapljajo pepel svojih bližnjih, saj verjamejo, da s tem očistijo njihove duše ter jih približajo mokši – osvoboditvi iz kroga življenja in smrti.

Naš zahodni um sežiganje trupel ob reki in obredno kopanje v njej kar težko »prebavi«, še posebej, če zraven pomisli še na higienični vidik. Kljub temu nimamo pravice soditi starodavne religije, navad in kulture, ki so – tako kot vse drugo – podvržene spremembam in razvoju. To simbolično ponazarja tudi neprestano gibanje reke. Navsezadnje marsikaj od tega poznamo v le malo drugačni obliki: prvi kristjani s bili krščeni s potopom v reko Jordan.

Karma in reinkarnacija v središču

»Kot človek vrže proč obleke stare
in vzame druga, nova oblačila,
tako Duh učlovečeni odvrže
staro telo in v drugo – novo – pride.« (Bhagavadgita)

Sveta krava

Zdi se, da se življenje v Indiji pomembno vrti okoli karme: kaj prinaša dobro in kaj slabo karmo, kako jo izboljšati in podobno. Ne smemo preprosto zamahniti z roko, saj tudi sami poznamo podoben koncept dobrih in slabih dejanj, izražen v pregovorih, kot so: »Kar seješ, to žanješ« ali »Kakor si boš postlal, tako boš spal.« Karma pa je tesno povezana s še enim zakonom: reinkarnacijo ali ponovnim rojstvom. Naša dejanja ne vplivajo samo na bližnjo prihodnost, temveč se posledice lahko raztezajo v prihodnja življenja. In danes »žanjemo«, kar smo morda »posejali« v preteklih življenjih.

Reinkarnacija (punarjanman) je temeljno prepričanje hinduizma, budizma, džainizma in sikhizma. Pojavlja se tudi v nekaterih tokovih judaizma, poganskih religijah ter tradicijah staroselcev Amerike in Avstralije. Starogrški misleci, kot so Pitagora, Sokrat in Platon, so verjeli v ponovno rojstvo duše (metempsihoza). V zadnjih desetletjih se je zanimanje za reinkarnacijo povečalo tudi v Evropi in Severni Ameriki. Po nekaterih podatkih naj bi kar četrtina človeštva verjela v ponovno rojstvo – reinkarnacijo, pri čemer ima ta ideja številne privržence tudi na Zahodu.

Demografske raziskave kažejo, da znaten delež prebivalcev Evrope (22 %) in Amerike (20 %) verjame v obstoj življenja pred rojstvom in po smrti, kar vodi v fizično ponovno rojstvo. Vera v reinkarnacijo je še posebej razširjena v baltskih državah, kjer ima Litva najvišji delež v Evropi – 44 %, najnižji pa je v vzhodni Nemčiji – 12 %. V ZDA četrtina kristjanov sprejema to prepričanje. Morda pa le vsi skupaj črpamo iz istih virov, le naše poti so različne. Pustimo drugim, da hodijo po svojih poteh življenja, mi pa po svojih. In na teh poteh se občasno srečujemo, zato se ljudem, našim sopotnikom na Zemlji, lahko priklonimo in poklonimo.

Namaste – priklanjam se božanskemu v tebi

V Indiji se ljudje pozdravljajo z namaste. Ta pozdrav običajno spremljata rahli priklon in gesta, pri kateri so roke stisnjene skupaj, dlani v stiku, prsti usmerjeni navzgor, palci pa blizu prsnega koša. To gesto imenujemo añjali mudrā. Beseda »namaḥ« pomeni »priklon« in tudi »čaščenje«, medtem ko »te« pomeni »tebi«. Zato namaste dobesedno pomeni »priklanjam se tebi«.

V hinduizmu ima ta izraz tudi globlji duhovni pomen, saj izraža prepričanje, da sta božansko in lastni jaz (ātman, sebstvo) enaka v tebi in meni. S tem pozdrav označuje: »Priklanjam se božanskemu v tebi.« Sociologinja Holly Oxhandler namaste opredeljuje kot hindujski izraz, ki pomeni: »Svetost v meni prepoznava svetost v tebi.«

Indija človeka vsekakor ne pusti ravnodušnega, saj se »dotika« številnih problemov človeštva: (pre)naseljenosti, onesnaženja, religioznih in političnih razlik, revščine itd. Poleg teh zunanjih izzivov pa nas ta mogočna dežela sooči tudi z notranjimi vprašanji, povezanimi z našim sprejemanjem drugačnosti ter različnimi potmi odkrivanja življenjskih resnic in skrivnosti človeškega bitja.

Kako lepo bi bilo, če bi v drugih ljudeh prepoznali tisto, kar smo tudi sami – notranji jaz, duša, sebstvo ātman ali kakor koli že poimenujemo to svoje najgloblje jedro. Kako čudovito bi bilo, če bi nas to spoznanje vodilo k zavedanju, da je človeštvo eno; da je vsak posameznik del te celote, zaradi česar lahko živimo skupaj v miru in harmoniji ter si delimo dobrine tega prelepega planeta.

Namaste!

Viri: United Nations: Population, List of Largest Cities, Taj Mahal, Namaste, Reincarnation, The Buddha, Varanasi, Sarnath, Ganges, Gandhi Smriti, Chand Baori

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Insights d.o.o. Navdihni.me praznuje osem let 25.5.25

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv avtorja in kot navedeno v virih