Od Bacha preko Beatlov do Masharik

Od Bacha preko Beatlov do Masharik

Od Bacha preko Beatlov do Masharik

avtor 1. decembra, 2022

Ljudje me poznajo večinoma kot vnetega zagovornika poslušanja klasične glasbe. Res je, da največ poslušam, če je le možno, najlepše in najbolj poduhovljene skladbe iz svetovne glasbene zakladnice v kar najbolj vrhunski izvedbi izbranih in priznanih glasbenikov. Da sem prišel do te stopnje, sem, priznam, preposlušal ogromno izjemnih posnetkov in seveda tudi koncertov v živo. Tudi v časih, ko so vsi poslušali rock, ko so bili Beatli še na začetku, je bila klasična glasba zibelka moje osebne rasti. Pa vendar sem, odkar sem imel to možnost, spremljal tudi druge zvrsti in tudi danes, včasih, za dušo in prijetno čustveno razpoloženje, odprem zvočnike do glasnosti moje mladosti in se predam valovanju čutne moči rocka, bluesa in vsemu, kar je temu sledilo. Še vedno nisem pozabil slogana, ki sem ga v najstniških letih velikokrat poudaril: Bach, Beethoven, Brahms in Beatles so moji najljubši skladatelji. No, v teh desetletjih od takrat do danes, se je krog precej razširil, moje zanimanje za neklasično glasbo pa je tudi še ostalo. In tako sem letos spomladi povsem slučajno zaznal novo glasbeno ime Masharik. Ta zapis nastaja ob poslušanju njihove glasbe.

Skoraj enako zanimanje, kot za poslušanje glasbe, tli v meni že dolga leta tudi želja po odkrivanju mladih glasbenih talentov. Jasno, brez njih v prihodnosti ne bo moč poslušati zares dobre glasbe. In pri spremljanju mladega glasbenega sveta ima Facebook, pa ga maram ali bolje ne, pomembno vlogo pri povezovanju z mladimi, in posledično seveda odstira pot do talentov. Mojo pozornost so letos vzbudile najave: to soboto imamo koncert tu, v nedeljo tam, pa naslednji teden, pa naslednji mesec… Masharik tu, Masharik tam… In zdaj je čas, da razkrijem kako sem pravzaprav zares prišel do Masharik.

V Masharik se skriva Maša

Maša Bogataj

Ob množici objav na Facebooku moja malenkost seveda ni vedno povsem pozorna na to, kdo kaj objavlja, ampak bolj, kaj. Zato moram priznati, da je trajalo kar nekaj časa, da sem dojel, da je pravzaprav Maša, ki jo poznam že veliko let, skrita v Masharik. In Maša ni katerakoli Maša, ampak je, kot sem ugotovil, ko sem se začel pogovarjati z njo o glasbi in Masharik, prav posebna Maša. Med drugim imava enega pomembnega skupnega prednika, glasbenika, katerega geni so najbrž segli tudi v naju, v vsakega na svoj način. Njen prapradedek je bil tudi moj dedek. Sloviti organist prve Jugoslavije, regens chori v baziliki na Brezjah, Ivan Bole.

In, ko smo že pri delčku najine skupne kratke zgodovine, naj dodam, da je Mašina mama, arhitektka in oblikovalka, dolga leta oblikovala tiskovine Agencije, Založbe in Fundacije, ki nosijo ime po našem znamenitem renesančnem skladatelju Gallusu. In ko je Maša magistrirala prav tako kot arhitektka, je prevzela oblikovanje in tako sva se po tej poti prvič zbližala.

Ima pa Maša še enega glasbenika v družini po očetovi strani. Aleksander Mežek je stric njenega očeta in hkrati tudi eden Mašinih vzornikov. Skratka, glasbeni geni govorijo vse dobro za njeno prihodnost in uspešno pot Masharik.

Arhitektura in oblikovanje ali glasba?

Nastop na največjem slovenskem glasbenem festivalu Castle ob Kolpi, avgust 2022

Spominjam se najinega prvega pogovora o glasbi in arhitekturi, ko se še ni začel dogajati Masharik koncertni bum. Moja glavna naloga pri odkrivanju talentov je, da kandidata prepričam, da glasba ni zanj in da ne bo mogel dostojno živeti od nje. Takrat sem na vprašanje, čemu bi rada posvetila svoje življenje, dobil trden in prepričljiv odgovor, da je predana glasbi. Realnost pa je žal taka, da, vsaj zaenkrat, grafično oblikovanje zagotavlja, da se lahko posveča glasbeni ustvarjalnosti. A tudi oblikuje z dušo in srcem, tudi njena roka zna peti.

Moj spomin seže potem še kakšnih petnajst let nazaj, ko mi je njena mama omenila, da ima Maša močno željo naučiti se igrati kitaro. Prosila me je, če ji lahko priskrbim kakšno učno uro kitare z dobrim kitaristom. Takrat je šlo še za klasično kitaro in ker sem v tistem času sodeloval z Alenom Garagićem, sem ju poskušal povezati, a žal nismo našli pravega termina. Pa nič hudega, Maša odlično obvladuje svojo električno kitaro in, kot mnogi vrhunski električni kitaristi, igra s svojo tehniko in ima svoj slog igranja. Ima pa še eno srečanje z Alenom v dobrem.

Pogum in vztrajnost nadomestita managerja

Masharik

Maša Bogataj je gonilna sila Masharik. Solo kitaristka, pevka, piše besedila in soustvarja glasbo v stilu rocka, bluesa in psihedelije. Prav blues je zelo blizu njeni duši. Štiričlanska zasedba skupine je imela prvi koncert poleti 2019, trije člani so steber skupine od samega začetka. Ampak tokrat naj pišem samo o Maši in z Mašo. Pogovarjava se na terasi ob radovljiški knjižnici, nenamenoma simbolno –  v času epidemije smo se poklonili na posebni slovesnosti spominu še ene najine skupne družinske točke, Alenki Bole Vrabec, mojstrici odrskih desk. Tudi nama z Mašo je oder skupen. Le da je ona na njem, z vsakim koncertom z manjšo tremo, jaz pa običajno v zaodrju ali dvorani, moje minulo delo pa se vidi na odru.

In še nekaj imava skupnega. Tudi Maša je managerka, skrbi za koncerte Masharik. Sedemnajst so jih imeli letos – častitljiva številka. Po vsej Sloveniji, na festivalih, od skoraj neznane do odmevne in prepoznavne skupine v nekaj mesecih – vse brez zunanjega stroja glasbene industrije. Kapo dol! Za vse to je potreben in pomemben pogum. In tega ima Maša brezmejno.

Z glasbo v krvi in v genih

Čigavi geni ženejo Mašo, sem že zapisal. Toda brez njene notranje gonilne sile, brez prodorne glasbene krvi se ne napišejo tako zanimive zgodbe. Pravzaprav so se prave zgodbe šele začele. So pred njo in pred Masharik. Izdaja prvega albuma je le še stvar časa.

Tole pa je Mašino besedilo ob objavi posnetka Masharik na YouTube:

Bil je moment, ki je ujel naše duše. Vse lépo in vso težo. Vso ljubezen do tega, kar smo, ko smo skupaj. Povezal nas je še bolj. Zlili smo se v muziko in ji pustili, da nas odnese. Kot en organizem, ena energija v samoti. Z vsemi nepopolnostmi, a brez strahu, saj imamo drug drugega. In tâko smo pustili tudi muziko, ki je nastala. Izvirno, na momente polomljeno, brez olepšav, a močno. Našo in za nas magično. Tudi do solz. Zato teh petnajst minut ni za vsakega poslušalca. Je za tiste, ki se znajo prepustit in čutit. Si vzeti čas in se zliti z našo zgodbo. Ker to je mikrodoza Masharik.

Foto: Manja Črep, Miha Šest

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.