Živimo v času skorajda neskončnih izbir. Na voljo imamo stotine znamk, modelov in različic pametnih telefonov, računalnikov, oblačil, modnih dodatkov, kozmetike, zobnih past, avtomobilov, počitnic, izobraževalnih programov, hrane in prehranskih dodatkov, zavarovanj, tečajev itd. Na prvi pogled to zveni dobro. Izbire pomenijo, da se lahko svobodno odločamo in imamo ter počnemo tisto, kar si zares želimo. Pretirana izbira pa morda le ni tako dobra. Proces odločanja lahko tudi zaradi visokih pričakovanj postane prava mora. A tudi potem, ko smo se že odločili, nas »gloda« misel, da morda le nismo izbrali najboljšega. Morda je »za vogalom« še boljši izdelek, storitev ali celo še boljši partner. Zadovoljstvo z izbranim izdelkom ali storitvijo zato ni samo manjše, temveč nas lahko celo razočara. Kar je svojstven paradoks – imamo veliko možnosti in izbir, a smo navkljub temu vse bolj nesrečni, izčrpani in depresivni. Morda pa je za našo srečo in blaginjo sveta res bolje, da zaživimo po načelu MANJ JE VEČ. Razmislimo zakaj.
Zamislite si naslednji prizor: stojite pred prepolnimi policami in obešalniki v trgovini ogromnega nakupovalnega centra. Želite kupiti najbolj običajen kos oblačila, kavbojke. Na policah se bohotijo v običajni modri ter v številnih drugih barvah in odtenkih; raztrganega videza, z všitki, sprane; modeli skinny fit, slim fit, baggy, na zvonec, itd. – vse to v brezštevilnih kombinacijah.
Odločitev o nakupu še zakomplicira kombinacija z drugimi oblačili, čevlji in dodatki, ki so bodisi že v vaši omari bodisi jih nameravate kupiti. Potem so tu še drugi dejavniki kot so trenutna moda, primernost z vašo starostjo, blagovna znamka in nenazadnje tudi cena, ugodnosti, popusti. Relativno enostaven nakup se lahko podaljša v večurno iskanje »popolnih« kavbojk, kar vas popolnoma izčrpa – psihično in fizično. Ko pa ste hlače končno kupili, se zelo verjetno v vas prebudi dvom v optimalnost vaše izbire.
Kupite posodo – imate »samo« 30 tisoč izbir!
Pred približno takšno dilemo se je znašel ameriški psiholog dr. Barry Schwartz, ki ga je navdihnila za knjigo Paradoks izbire, zakaj je več manj (The Paradox of Choice, Why More Is Less, 2004) in za istoimensko predavanje (TED, 2005). Prav je, da imamo možnost izbire in da se lahko odločamo, saj je to ključnega pomena za posameznikovo avtonomijo in posledično blagostanje, pravi dr. Schwartz. »Vendar dejstvo, da je določen obseg izbir dober, ne pomeni nujno, da je bolje imeti še več izbir.« Ko govorimo o »še več izbirah«, pridemo do resnično neverjetnih številk.
Za primer si poglejmo ameriško spletno trgovsko megakorporacijo Amazon, kjer je bilo v začetku leta 2018 (novejši podatki niso na voljo) mogoče kupiti preko 562 milijonov različnih izdelkov. Med njimi jih je bilo največ v kategoriji oblačila, čevlji in nakit (166 milijonov); sledijo kategorije dom in kuhinja (86 milijonov), knjige (53 milijonov), elektronika (37 milijonov), oprema za šport in zunanje aktivnosti (27 milijonov) in tako naprej. Poskusite kupiti kuhinjsko posodo – odločati se boste morali, »reci in piši«, med več kot 30.000 posodami.
A kupovanje kavbojk in kuhinjske posode ni največji izziv današnjega časa. Danes izbiramo tudi med brezštevilnimi prehranskimi proizvodi in dodatki ter tipi prehranjevanja (vegetarijanski, veganski, paleolitski, brez ogljikovih hidratov, brez sladkorja…). Na voljo nam je izjemna ponudba avtomobilov z neverjetno raznoliko opremo. Prav tako izbiramo tudi med številnimi vrstami izobrazbe, tečaji, počitnicami, zavarovanji; zdravili, ki se dobijo brez recepta in še in še bi lahko naštevali. A tudi pri zdravju nismo več zadovoljni zgolj z odločitvami zdravnikov, saj iščemo alternativne zdravilce, spletne nasvete, druga mnenja. Celo partnerji so danes pogosto stvar izbire. Da, celo zdravje in ljubezen!
Zdravje in ljubezen – potrošniška izbira
Profesorica sociologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in gostujoča predavateljica na številnih uglednih univerzah po svetu Eva Illouz pravi, »da ljubezenske bolečine niso zgolj posledica ranjene psihe, ampak so vzroki tudi v kapitalizmu, internetu in Hollywoodu, ki so nas spremenili v potrošnike ljubezni v nenehnem primerjanju ponudbe in iskanju boljše izbire na trgu ljubezni,… iskanje ljubezni je postalo potrošniško in partnerja iščemo tako, kot bi izbirali katerikoli drug izdelek. Tako je zaradi velike spremembe v načinu spoznavanja, srečevanja in zaradi velike izbire, tudi na internetu, kjer ljudje iščejo partnerje.« (Vir9) Potrošniška miselnost torej vse bolj prežema tudi področje naših medosebnih, celo najbolj intimnih odnosov.
Ko razmišljamo o »paradoksu izbire«, je dobro poznati še en potrošniški fenomen, ki ga je že v 18. stoletju prvi zaznal francoski razsvetljenski filozof Denis Diderot. Svoj »padec« v materializem je leta 1769 popisal v eseju Obžalovanje za mojim starim ogrinjalom (Regrets for my Old Dressing Gown). Več.
Tudi zdravje postaja zgolj potrošniško blago. Slovenska filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl (v knjigi Izbira, 2012) pravi, da medicina danes »poveličuje idejo izbire in samoobvladovanja. Zdravnik ne igra več vloge avtoritete, ki svetuje, kaj je za pacienta najbolje. Dandanes zdravnik pacientu preprosto pove, kakšne so njegove možnosti, in ga pusti, da se sam odloči ter poda (ali zavrne) zavestno privolitev po pojasnilu.« S tem pacient nase preloži velikansko breme. Čeprav nima ustrezne izobrazbe in izkušenj, se mora odločati o življenjsko pomembnih odločitvah, dobesedno o življenju in smrti.
Zato lahko razumemo mlade starše, ki zavrnejo cepljenje svojih otrok. Kajti oni so tisti, ki se morajo odločiti med cepiti ali ne-cepiti svojega otroka. Podobno težke odločitve mora danes posameznik sprejemati tudi pri rakavih in drugih boleznih. Pa tudi ko gre za (zdravo) prehrano in različne terapije. Breme takšnih odločitev je zato pogosto izjemno stresno in obremenjujoče.
Instagramovska podoba življenja in nerealna pričakovanja
Kot pravi dr. Schwartz, ima prevelika izbira dve pomembni posledici. Prva je ohromljenost oziroma nezmožnost odločitve med tako številnimi možnostmi, ki so nam na voljo. Druga pa je, da smo navkljub sprejeti odločitvi z njo nezadovoljni, saj smo morda »zgrešili« še boljšo izbiro. S tem pa se zmanjša naše zadovoljstvo z novim izdelkom ali storitvijo.
Zamislimo si otroka v trgovini igrač, kjer si mora izbrati samo eno igračko, čeprav se police kar šibijo pod težo raznobarvnih in raznovrstnih igrač. Morda se staršem zdi fino, ker je trgovina tako dobro založena, a otrok lahko »pod težo izbire« bodisi povsem »zmrzne« bodisi postane histeričen. Če pa ga starši »zlepa ali zgrda« le uspejo prepričati v nakup ene same igrače, se v otroku že naslednji hip začne miselno-čustveni proces: kaj pa če je bila tista druga igrača vseeno boljša ali morda ona tretja, četrta itd. V podobnih težavah se znajdemo tudi, ko kupujemo druge potrošniške »igračke«: pametne telefone, fotoaparate, televizorje, pohištvo, avtomobile, počitnice itd.
Morda zveni paradoksalno, a večja kot je ponudba, manj smo zadovoljni z izbranim. Ko si zamislimo drug izdelek ali storitev, ki ga nismo kupili, začnemo obžalovati svojo odločitev, kar zmanjša zadovoljstvo z izbranim izdelkom ali storitvijo. Poleg tega »poplava« izbire zvišuje naša pričakovanja. Slednjo še povečuje močno idealizirana »hollywoodska in instagramovska« podoba življenja, kar ima na našo osebnost lahko katastrofalne posledice. Razpon med idealiziranim in realnim je tako vse večji.
Komercializacija človekove svobodne volje
Velika izbira izdelkov in storitev leži v samem jedru potrošniškega sistema, dr. Schwartz govori kar o uradni dogmi zahodnih industrializiranih družb, ki gre približno takole: »Če smo zainteresirani za povečanje blaginje svojih državljanov, je treba povečati individualno svobodo. Pot do večje svobode pa je večja izbira. Več ko ima človek izbire, bolj je svoboden, in več ko ima svobode, večja je njegova blaginja.« Smo tako res bolj svobodni? Srečnejši?
Možnost odločanja izhaja iz svobodne volje, tega edinstvenega daru, ki človeku omogoča učenje in razvoj njegovih potencialov. Ko se odločamo med različnimi izbirami oziroma možnostmi, ki nam jih postavlja življenje, se učimo, pridobivamo izkušnje in se razvijamo. Vendar pa odločanje med neskončno izbiro potrošniških izdelkov in storitev nima nikakršne zveze s človekovo svobodno voljo, učenjem, rastjo in blaginjo. To je prej obraten proces, ki posameznika oropa svobode, ga veže na materialni svet in ga celo ovira pri njegovem razvoju. Govorimo lahko kar o komercializaciji človekove svobodne volje, ki je eden ključnih vzrokov poraznega stanja v sodobni družbi.
Škarje in platno imaš v rokah TI
Ali kdaj pomislimo, kakšna izbiro ima približno polovica Zemljanov, ki živi v revščini in pomanjkanju (več o tem)? Pogosto skoraj nobene. Za več kot 800 milijonov najrevnejših pa je izbira zgolj: jesti ali ne jesti. A to sploh ne bi smela biti izbira. Ko gre za osnovne človekove potrebe, lahko govorimo samo o najosnovnejši človekovi pravici – pravici do življenja. Medtem ko mi »zbolevamo«, ker ne vemo, kako izbrati med tisočimi in tisočimi izdelki ali storitvami, najrevnejši zares obolevajo ali celo umirajo zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin.
Kaj torej lahko storimo kot posamezniki in kot družbena skupnost, da spremenimo svet, ki na eni strani trpi zaradi »preveč«, na drugi strani pa zaradi »premalo« izbire? Nanizajmo nekaj predlogov:
- nehajmo sebe in svojih otrok mučiti z neskončnim izbiranjem med tisočimi izdelki in storitvami.
- Premislimo, kaj zares potrebujemo, in ugotovimo, ali je nakup res edina možnost, da do tega pridemo.
- Ko se odločimo za izdelek ali storitev, bodimo z njim zadovoljni, pa če je še toliko »boljših« izbir (razen če je stvar morda pokvarjena ali nevarna).
- Svojo energijo raje usmerimo v spreminjanje sveta, v katerem bodo vsi ljudje imeli dovolj možnosti in izbir za blaginjo in dostojno življenje.
Če torej želimo izboljšati kakovost svojih življenj in blaginjo celotne človeške skupnosti, potem izberimo preprostejši način življenja, presežne dobrine pa delimo z našimi so-Zemljani; namesto da se »ubijamo« z izbiranjem tistega, česar sploh ne potrebujemo. »Škarje in platno« sta v naših rokah. Kaj boste torej storili s svojimi novimi, popolnimi kavbojkami???
O avtorju
Rok Kralj je po izobrazbi ekonomist, po poklicu pa učitelj na srednji šoli CIRIUS Kamnik, kjer se izobražujejo mladostniki z različnimi oblikami oviranosti. Že več kot petnajst let piše (npr. blog Medsebojna delitev dobrin) in predava o ekonomiji delitve, kot alternativi današnjemu destruktivnemu ekonomskemu sistemu. Je ustanovitelj društva Svet za vse, ki prav tako deluje v smeri ozaveščanja javnosti o novih ekonomskih pristopih, ki temeljijo na sodelovanju in medsebojni delitvi dobrin. Z družino živi v Kamniku.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
Foto: Osebni arhiv
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.