srž za.me

Romanina pot do sebe

by Nataša Grah 25. aprila, 2023

Romana Strašek je Bodi Bodi mentorica, ki vodi tako posameznike kot skupine v okuse celovitosti življenja, od telesa do osvobojenega duha. Po zaključeni univerzi računalništva in informatike, je uspešno delovala v računalniškem svetu, med drugim nekaj let kot vodja IT v internacionalki Coca Cola Slovenija. Vse, kar je obljubljalo srečo, je obkljukala, a uspeh, denar, redna potovanja, niti uspešen zakon, ji niso nudili miru in notranjega zadovoljstva. To jo je pripeljalo do prelomnice v življenju. Pustila je službo ter za leto dni odšla v Indijo. Tisto leto je večinoma preživela v ašramu učitelja Sai Babe, se udeleževala daljših umikov v tišino in prišla v stik z nedualističnim učenjem. Njena pot samospoznavanja se je takrat šele začela, nadaljnji koraki so jo vodili skozi neprecenljive izkušnje, ki so ji omogočali vedno globji pogled v sebe in sočloveka. Učili so jo mojstri življenja, učitelji nedualizma, 12 let se je vračala v Indijo, v svoj že kar drugi dom.

Ko ob vseh zagotovilih za srečo čutiš praznino

Romana se spominja: ‘Pustiti res dobro službo in oditi za eno leto v Indijo je bil res prelomen trenutek za drugačen način življenja. Dandanes morda to niti ni nekaj tako zelo posebnega, leta 2004 pa je bilo to dokaj eksotično in nenavadno za ljudi.’ Indija je Romani v svoji drugačnosti omogočila srečati nepoznane dele sebe. Že življenjske okoliščine so tako drugačne: od hrane, vonjev, podnebja in vremenskih razmer, do načina življenja, pravil in delovanja sistema. Vse je tako drugačno, da bolj kot se trudiš ostati “stara verzija” sebe, več imaš težav.

Tako je na primer opazila, da ni lahko Nemcem in ostalim narodom s podobnim miselnim mehanizmom: struktura, disciplina, resnost, prav in narobe … neprestano “buta” ob drugačnost Indije. Drugi, še pomembnejši vidik, je bilo prejeto učenje, umiki v tišino in ostale prakse.  Ko sta bila z možem v Indiji celo leto, sta precej časa preživela v ašramu Satye Sai Babe. Spoznavala sta tudi nedualizem, učenje Ramane Maharshija in Nisergadatte Maharaja, v živo pa sta se srečala tudi s kakšnim od njunih učencev, kot je bil npr. Ramesh Balsekar v Bombaju. Poleg tega sta dvakrat v strogi tišini odsedela tudi 10-dnevno Vipassano v izvornem centru Igatpuriju v Indiji.  To leto je prineslo ogromno novih vtisov, spoznanj in s tem usmeritev za naprej.

Metuljev učinek – novo rojstvo, novo življenje

Z novimi življenjskimi izkušnjami so se ji spreminjale življenjske vrednote in prepričanja. V preteklosti je verjela, da če bo srečno poročena, imela dobro izobrazbo, službo, denar, potovala, bo v sebi srečna. Vse je odkljukala, pa ni bilo to – to. Hej, formula ni delovala!? Njen občutek je bil, da nekaj manjka, da to ni vse. Začelo se je iskanje. ‘Poleg na tone prebranih knjig in poslušanja mnogih posnetkov, sem začela hoditi na Satsange in Retreate k različnim učiteljem. Na poti osebnega raziskovanja je zagotovo imelo eno pomembnejših mest srečanje (tudi osebno) duhovnega učitelja Satye Sai Babe. Kasneje sem ‘potovala’ z Mooji-jem, kot del njegove najožje ekipe, sledila pa je povezava Jac O’Keeffe, s katero sem v tesnem prijateljstvu še danes,’ navdušeno pove Romana.

Romana danes  in kakšni so pristopi njene prakse

‘Delujem pod nazivom BODI BODI in sem skozi različne prakse in pristope usmerjena na blagostanje našega celotnega bitja: od telesa (BODY) do prebujenega duha (BODHI). Naše telo je namreč srečno, ko je pretočno in sproščeno, naš duh buden, ko ni v zanikanju ter si upa iskreno raziskovati življenje. Posameznike in skupine podpiram skozi Umike/Retreate v Tišino, Procese prisotnosti, osebna srečanja – Odstiranja, Aurosound kristalno zvočne kopeli in Jogo smeha. Skupna nit vsem pristopom je Prisotnost in spodbujanje k (samo)raziskovanju. V različnih trenutkih potrebujemo različno vrsto usmeritve in podpore. Včasih bi radi raziskovali in odkrivali kdo vse v resnici smo, včasih si želimo dotika, vibracijske sprostitve, včasih bi želeli le povedati kaj nas teži, drugič  razumeti mnoge “zakaj-je”. Včasih pa imamo vsega enostavno  dovolj in potrebujemo ‘reset’, ki ga lahko omogoči smeh ali pa resnična tišina, ki nudi odklop od zunanjega in globok priklop vase,’ nam razkrije Bodi Bodi mentorica.

‘Rada se spomnim, kako sem se kot otrok skrila v visoke trave ogromnih nepokošenih pašnikov pri teti, kjer me ni nihče našel. Ležala sem v njej in gledala v nebo, ki se je nenehno spreminjalo, istočasno pa se tam ni nič ‘zgodilo’. Bil je občutek, kot da se je svet ustavil in da nekako lebdi. V srednji šoli in na faksu sem se učila prvih meditacij, z leti pa odkrivala različne pristope raziskovanja notranjih svetov. Po dvajsetletni praksi raznolikih Umikov v tišino in delovanja v organizacijskih timih, sem pred nekaj leti začela v Sloveniji tudi sama voditi večdnevne umike v tišino. Sliši se tako zelo enostavno sesti in utihniti, običajno pa je vsaj na začetku kar ‘projekt’. No, to ve vsak, ki je kadarkoli bolj resno poskusil meditirati. Brbotanje uma, ne moremo ustaviti na komando. Lahko pa se ga naučimo utišati in usmerjati, kar počnemo na Retreatih v tišini. Učimo se boljšega zavedanja občutkov in stanja našega telesa, saj neskončno povezan krog med mislimi in občutki ni lahko prekiniti, ‘ opisuje Romana.

Kaj je življenje? Kateri so presežki in radostni trenutki?

Radoživa Romana pove: ‘Življenje je zame Tok. Eni temu Toku rečejo tudi Ljubezen. Sai Baba je večkrat podajal primerjavo Ljubezni z elektriko. Ta teče po žicah in žarnice svetijo zaradi nje. Ravno tako vsa živa bitja ‘povezuje, napaja in osvetljuje’ skupno Življenje, ki ima vibracijo Ljubezni. Pri tem je osebna ali romantična ljubezen samo ena oblika vseobsegajočega pojmovanja Ljubezni. Zapisano je lahko za nekoga čisto nakladanje, za drugega teorija, za tretjega vera, za četrtega pa spoznanje in izkušnja. Vsak ve zase in ima pravico do kakršnegakoli mnenja.’

Prelomna in težka preizkušnja v življenju je bila za Romano zagotovo  odstop od kariere, ločitev in tudi nenadna smrt očeta, presežkov je bilo pa kar nekaj več. Poleg par čudežev, da je ostala živa, se je zgodil druge vrste čudež, ki ga z veseljem podeli z bralci. Ta ni toliko dramatičen, kot daje priložnost krepitve zaupanja, tudi v nemogoče.

Romana v Indiji

Prigode iz Indije nam Romana zaupa: ‘V začetku leta 2004 sva se, podobno kot prejšnja leta, z možem po dobrem mesecu bivanju v Indiji vračala domov. Že kakšno leto prej je vzklila srčna želja po daljšem bivanju tam. Spoznala sem namreč precej ljudi, ki so uspeli najti primeren poklic ali druge vrste rešitev, da so bivali pol leta v ašramu, pol leta pa nekje pač doma. No, njihove zgodbe so bile zame prav filmske, zato se nisem mogla z njimi ravno poistovetiti. A vseeno me je hudo klicalo ostati tam. Celo 5-urno pot na avtobusu do letališča so mi tekle solze, ker sva zopet odhajala. Nisem jih zmogla tlačiti v sebi, sem pa ob njih tiho prosila za rešitev. Na letališču v Bangaloru, sva opazila obvestila o tem, da je letalo za Frankfurt prebukirano in da iščejo prostovoljce, ki bi bili pripravljeni odstopiti od leta in potovati naslednji dan. Ponudba je bila mikavna: 600 € v obliki vaucherja oz. 300 € v gotovini, noč z zajtrkom v enem najboljših hotelov + prevoz s taksijem v obe smeri in mednarodni klic. No, nisva se dala dolgo prepričevati 😉  Bil je petek, služba pa šele v ponedeljek. Kul.
Ko sva prišla v soboto na letališče naju je osebje že poznalo in Indijci so v vsej svoji domačnosti in radosti spraševali kako je bilo v hotelu, hrana… pa tudi, če bi še nocoj odstopila od leta?! In ja, letalo je bilo zopet prepolno za nekaj ljudi. In ja, bila sva ‘za’. Ko sva dobila vse papirje nama je pomežiknil en šikan mali uradnik in rekel: “Nocoj bo še boljši hotel!” 😉  In je bil. Boleče razkošen za moje poznavanje Indije. Po prihodu na letališče tretji večer, se midva že malo zafrkantsko vprašava kaj narediti, če ponudijo isto še enkrat? To je bila seveda ‘Misija Nemogoče’, zato sva se hecala s poznanim osebjem in jim s pridihom humorja razlagala koliko udobnejši je bil Oberoi hotel, saj jih je edino to zanimalo.
A pazi! Letalo je bilo le za malo, a zopet prebukirano. Preko nastalega poznanstva, sva bila takoj ‘in’, a sva potrebovala potrditev od svojih šefov za dodaten dan dopusta. Vse je steklo. Meni je že sapo jemalo, možgani so se upirali, nisem dojemala. Pred vstopom v letalo mi je ‘poznana’ Indijka iz letališkega osebja še zamenjala boarding pass – namesto economic, business class.

Takrat moj sistem ni prenesel več, jokala sem kot dež od nedojemljive sreče. Vedela sem, da je čudež in tudi zakaj, čemu je namenjeno to darilo.  Ne vem, če sem kdaj bolj zaupala v Življenje kot takrat. No, to.

Svoj rojstni dan v oktobru istega leta sem praznovala v Indiji. Bila sva brez plana kako dolgo ostati, imela pa sva za vsak slučaj enoletno povratno letalsko karto v žepu. A kdo bi sploh takrat razmišljal kaj si bom želela in kdo sploh bom jaz po enem letu Indije???’ zaključi Romana.

Klic duše in realnost

Kaj je res pomembno? Svoboda.  Gre lahko za odnos do priučenih pravil okolice in družbe oziroma tudi do lastnega izražanja in delovanja. ‘Najpomembnejše pa mi je, da sem lahko to, kar sem in se čimbolj iskreno odzivam na življenje, ‘ poudari Romana.
‘To ne pomeni, da sem proti sistemom in pravilom – obratno. Rada spoštujem zdrave principe delovanja, tudi omejene poskušam razumeti tam, kjer še ni čas za kaj drugega. Hkrati se zavedam svojih omejitev in vem, da je še polno tistih, ki jih (še) ne vidim. Hmmm, pravijo, da 95% …
Skušam se po najboljših močeh držati načela “Walk your talk.” Seveda vedno ne uspe. Rada preverim zakaj mi je ‘spodneslo’ in se trudim ne obsojati, ampak se učiti, ‘ se zave Strašek.

Uvidi skozi proces dela na sebi

‘Zavedam se, da smo vsi že od malega ranjeni v sebi – v duši, če hočete. Tako je zaenkrat narejena ta matrica, četudi ni nujno, da se tega zavedamo. Te bolečine nosijo in izražajo naša telesa, posledično naše misli in besede. Pokažejo se v vseh odnosih; najbolj z najbljižjimi in prav tako v odnosu do samih sebe. Namreč na odnosih in ne stvareh, stoji svet. In začeti je dobro pri sebi,’ odstre zavedanje. “Večina ljudi živi v glavah, ne opazi pa, da se odziva na ostale in situacije iz telesnih občutkov. Tu nastane notranji konflikt z nezavednimi procesi v nas. Če želimo karkoli spremeniti, jih moramo najprej prepoznati, nato pa korak za korakom spreminjati in povezovati. Proces prisotnosti je zelo dobro orodje za ta namen.”

Prav tako opaža, da je obdobje pandemije ugasnilo marsikateri nasmeh na obrazu.’ Joga smeha, ki sem jo zopet začela voditi, lahko naredi velike premike pri tem, posebej v večjih skupinah kot so kolektivi in društva, prav tako pa pri posameznikih skozi redno skupinsko vadbo,’ nas opomni Romana.

Če bi lahko odgovorili sami sebi….

Postavljajte si prava vprašanja, saj vse prave odgovore nosimo v sebi, nas poziva Romana.

Hkrati se zavedam, da:

– včasih je potrebno zanje veliko poguma,

– včasih pomoč, da se prebijemo čez džunglo vseh možnih perspektiv in odkrijemo, kaj je tisto najbolj resnično in avtentično za nas v danem trenutku,

– včasih potrebujemo ostrino meča, da preseka stare in škodljive vzorce,

– včasih tudi poriv energije, ki nam doda tisti manjkajoči sunek, da se premaknemo z mesta,

– včasih ramo, da se zjočemo,

– in včasih ogledalo, da se sploh vidimo.

Vedno pa potrebujemo nekoga, ki je v pravem trenutku ljubeče prisoten z nami, nas vidi, sliši in razume, podpre tisto najpomembnejše in najgloblje v nas, ter “potegne” iz nas prave odgovore, ki nam razkrijejo – kdo smo in kaj si v resnici želimo.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv avtorice