Simboli so arhetipi in del človekovega nezavednega in zavednega življenja, sledimo jim že od zavedanja človeštva v vseh civilizacijah in niso produkt samo ene kulture. Odkrivamo simbole naših prednikov, ki še – simboli namreč – še kako živijo z nami tudi dandanes. Prvi članek iz serije je bil Od kod prihajajo simboli, naša verovanja in običaji?, sedaj pa je pred vami že drugi: o Perunu, Svarogu, Triglavu, simbolih iris (perunike), hrasta in kolovrata.
Perun, Gromovnik, Elija
Bogove najdemo na različnih mestih, tudi ornamentih na stavbah. Tukaj vidimo staroslovanskega boga Peruna.
Praslovenska beseda Perun ( PER-UN ) je ime, ki izhaja iz indoevropske besede PER ali PERK, ki pomeni močno udariti oziroma silovito razpočiti. Beseda UN označuje osebo, ki opravi oz. tisti, ki naredi. Ime Perun pomeni moč, grom in strele. Bog vojne, neviht, neba, grmenja in kaznovanja s strelami je bil staroslovanski bog Perun. Uprizorjen je kot moški, sive dolge brade, z modrimi brki, ki vozi božansko kočijo po vesolju, v desni roki drži sekiro (ali kladivo), v levi roki pa uzde. Kladivo ali sekiro naj bi metal na zlobne ljudi in zle duhove. Tudi Tor in Zevs naj bi bila podobno uprizorjena kot Perun.
Perun je poročen s Soncem, svojega zlobnega brata Velesa (Boga podzemlja) je pregnal s svojim posebnim orožjem, ZLATIM JABOLKOM. Destruktivna moška energija v naravi, ki je zasedala najvišje mesto v tradicionalnem verovanju Slovanov. Tako kot je Zevs veljal pri Grkih: moč, strah in trepet, tako je Perun veljal pri Slovanih. Staroverci in nove “slovanske” vere Perunu posvečajo dan četrtek. Ob četrtkih v svoje hiše nosijo rože perunike in hišo škropijo z vodo in hrastovo vejo.
Perunika in hrast kot sveti rastlini
Perun je velikokrat naslikan s kladivom v roki.
Perunika (iris) in hrast sta sveti rastlini na vseh treh nivojih: nebesa, Zemlja in podzemlje. Perunika je pomladni cvet, ki simbolizira prenos, očiščenje in zaščito. Na Japonskem ima perunika vlogo prenosa božanskega fluida, zato jo dajejo v kopeli, da bi se zaščitili pred boleznijo, prav tako jo polagajo na strehe hiš, ker verujejo, da ščiti dom pred požari in škodljivimi energijami.
Tako je bilo v času verovanja v mnogoboštvo in tako je tudi danes v mnogih običajih, ki jih je obdržalo tudi krščanstvo. Peruna so preimenovali v svetega Ilijo ali Elijo. V Sloveniji imamo Planino Sv. Ilija (747 m ) v Posavskem hribovju, tam se nahaja majhna cerkev Sv. Ilija in staro pokopališče. V spomin na moč in silo Sv. Ilije (Peruna) je tam veliko hrasta. Hrast ima pri Slovanih mogočno magično simboliko. Hrast je vedno in povsod simbol modrosti, moči in privlači strele in grmenje. Simbolizira veličastnost. Hrast je prav tako sveto drevo pri Keltih in Sibircih. Je orodje za komunikacijo med nebom in Zemljo.
Perun pri drugih narodih
Staroslovanski simboli se velikokrat uporabljajo v stilizirani obliki – tukaj kolovrat/krog, tradicionalni slovanski talisman, ki simbolizira boga Peruna.
Bolgari, Rusi, Srbi, Romuni, Hrvati, Slovenci in Ukrajinci še danes poznajo silovitega Boga po imenu Perun. Poljaki so ga imenovali Pjorum, Čehi Peraun, Baltski narodi pa Perkunas. Verovanje v Peruna na določenih točkah po svetu ( zgodovinski simboli in njihova analiza so dokaz) dokazuje skupnost Slovanov in Litvancev. Simboli boga Peruna so pri vseh baltskih narodih enaki, le ime je zvenelo drugače. Tudi pri starih Grkih in starih Rimljanih so osnove in lastnosti boga groma, nevihte in strele enake. Pri vseh narodih je veljal za vrh božanskega reda, le imenovali so ga drugače. Vse to nas uči, da smo vsi prebivalci Zemlje nekoč veliko bolj spoštovali vesolje in vse pojave, naravne ter nadnaravne. Bili smo bolj povezani in verni.
Peruna kot Božanstvo so Slovani tako oboževali, da so ga zamenjevali za prvega Boga Svaroga. Vrhovnega boga Svaroga so Slovani častili kot očeta vseh bogov. Svarogov sin Perun je imel zaradi svoje veličine vzdevek Perunov-Svarožič. Izjemna povezava med njima je bila tudi pri obračanju Svarogovega kolovrata (vesoljsko kolo je po starem verovanju Svarogovo vesolje, ki se vrti okrog polarne zvezde, ta je center Svarogovega kolovrata). Perun naj bi kihal nevihte in strele in vrtel Svarogovo vesolje naprej.
Kolovrat
Raznolika simbolika kroga – kolovrata.
Ko se Svarogov KOLOVRAT vrti, življenje poteka naprej tako, kot mora, ker so vsi naravni zakoni v ravnovesju. Kolovrat je simbol Sonca in eden najpomembnejših slovanskih simbolov. Ima naziv najslavnejši simbol Slovanov, vendar je kolovrat veliko več; nosi magično sakralno sporočilo in starodavni pomen. Personalizira moč bogov Svaroga in Khorsa (neagresivnega boga, mladeniča na konju, ki ga povezujejo z Luno in s Soncem). Naši predniki so ga zagledali na nebu v času solsticija, zato je veljal tudi kot orientacija in vodstvo naslednjih korakov Slovanov.
Zimski solsticij in poletni solsticij sta vsekakor velika praznika starih narodov. Vse štiri letne čase so zvezde oblikovale različne simbole in oblike, ki so jih naši predniki beležili in častili njihov obstoj skozi simbole. Kolovorot ali kolovrat je tradicionalni slovanski talisman.
Svarog, praoče, in center vesolja
Kolovrat kot simbol življenja.
Kolo pomeni krog in vrtenje, vrat- pomeni vrata in prehod. Sestavljen je iz osmih žarkov oziroma osmih vej, ki imajo na koncu nagib v desno smer. Združene so v središče, center vesolja. Predstavlja tudi dan in noč in vseživljenjske cikle in spremembe celotnega vesolja, Zemlje, nebes in podzemlja. Po starodavnih verovanjih je moški kolovrat imel obrat v desno, ženski kolovrat pa v levo, skupaj sta tvorila popolnost časa in prostora.
Pri poslikavah in barvanju so uporabljali rdečo ali rumeno barvo, ki sta simbolizirali življenje in Sonce. Kot amulete, Talismane in nakit so kolovrate izdelovali iz lesa, srebra in zlata, pa tudi iz kamnin in kristalov. Danes kolovrate vidimo na narodnih nošah, starih hišah, velikonočnih jajcih, dekorativnem pohištvu, kot logotipe podjetij, na krščanskih obrednih rekvizitih in tudi cerkvena okna in vrata krasijo simboli slovanskih narodov. Slovani so verovali, da največji kolovrat vrti Bog Svarog, prabog, oče vseh bogov, praoče. Beseda Svaro- pomeni premikajoče nebo. Bog Svarog je najvišje umeščen bog starih Slovanov.
Svarog – Rod ali Triglav (Triglau) Bog ognja-podzemlja, Sonca in nebes
Simbol boga Triglava
Triglav, kot trojna moč ali trojno bitje v enem samem božanstvu – tri različna stanja v enem, ogenj, ki predstavlja podzemlje, Sonce, ki predstavlja vse življenje na Zemlji, in nebesa, ki predstavljajo božansko moč: od tod ime Triglav. Trojnost v takem primeru predstavlja tudi celoto preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Slovanski bog Triglav je vedno prikazan s tremi glavami, ta simbolika je poklon njegovi univerzalni prevladi nad vsem, kar lahko vidimo in čutimo, na treh dimenzijah obstoja. Kelti so verjeli, da je bog Triglav (tudi pri Keltih so simboli in figure Triglava) prehod skozi tri svetove nebes, zraka in zemlje. V krščanstvu je prezentacija takšne trojice prepovedana od leta 1628. Papež Urban VIII. je prepovedal pripovedovanje o sveti trojici, takrat je tudi večina pričevanj izginila. Tudi najvišja gora Triglav naj bi dobila ime po slovanskem bogu Triglavu. Raziskovalci mitologije in slovanskega paganizma so videli združitev treh bogov v enega, kot mogočnega Svaroga. Svarog je skupaj z Boginjo Vido ustvaril mnoge druge Bogove Peruna, Mokoš, Svetovida, Dazboga,… Najbolj poznana zgodba je kako je Bog Svarog ustvaril prvega moškega iz Hrasta, boginja Vida je žensko ustvarila iz Lipe. Boginja Vida je bila ponekod med Slovani poznana kot Lada.
Svarog, le spi, le spi!
Staroslovanski bogovi
Dokazi o Svarogu, kot o največjem slovanskem bogu so zelo skopi, zgodovinarji so ohranili nekaj poročil, preko analize svetišč in templjev. Svarogu so bili posvečeni mnogi templji, kjer so vojske po bitkah postavljale svoja merila in kjer so v Svarogovem imenu žrtvovali živali. Eno izmed teh zgodovinskih poročil je poročilo nemškega duhovnika iz 12. stoletja, Helmolda iz Bosuaua, ki je v kroniki Slovanov (Chronica Slavorum) dejal, da je v Vzhodni Nemčiji obstajal kult, verstvo, ki je častilo Svarožiča. Tudi sam kult se je imenoval Svarožič. Svarozhich pomeni v ruskem jeziku sin Svaroga. Svarog je bil Svarožičev nenavaden mogočen oče. V celotni regiji vzhodne Nemčije je veliko mestnih imen, ki uporabljajo različice imena Svarog. Vedno več je prostovoljnih raziskovalcev, upokojenih zgodovinarjev in znanstvenikov prav iz Vzhodne Nemčije, ki svojo starost posvečajo raziskovanju slovanskih bogov. Različne novopaganske skupine, predvsem v Rusiji, se vračajo nazaj k starim verovanjem, nekateri v Svaroga, drugi pa Roda, Velesa, Jarila, Peruna …
Meni osebno je najbolj ljuba stara slovanska zgodba, da je Bog Svarog ustvaril vse in cel svet zaupal Bogu Perunu, on sam pa trdno spi in sanja. Breztelesni bog Svarog vedno spi in v sanjah ustvarja vse seme tega sveta. Ne more vplivati na fizično življenje ljudi, lahko pa upravlja z vsemi bogovi in svojo voljo pošilja preko vseh ostalih potomcev, bogov in boginj, ki jih je ustvaril. Njegovega prebujenja si ne želimo, ker bi to za nas pomenilo konec sveta …
Se nadaljuje
******
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: avtorica besedila
){kind=link}
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.