srž za.me

Špilferderberje izloči ekipa sama

avtor Natalie Cvikl Postružnik 21. junija, 2021

Domen Gjuras, skoraj trideseletnik iz Rogaške Slatine tik pred diplomo iz gradbeništva (»vmes so skočile druge prioritete«), je bil za delovno mesto, ki ga zdaj opravlja, izbran izmed 250-ih kandidati. Je velik ljubitelj morja, druženja in zabave. V koronskem času je zožil krog ljudi, s katerimi želi preživljati svoj prosti čas, ker – kot pravi – ne znajo razmišljati s svojo glavo in sledijo »kot ovce«. Je eden zaposlenih v podjetju Lunos, ki za slovenski prostor uvaja povsem neobičajen način vodenja in nagrajevanja. Kot mladenič je imel željo, živeti v svoji lastni hiši (brez kredita za nadaljnjih 30 let) še pred svojim 30-im letom. Kot pravi, ni verjel, da bo to kdaj možno. A je s svojim delom v Lunosu, kot vodje enote v Mariboru, uspel: zadnji dve leti je posvetil gradnji lastne hiše.

Različnost pristopa bogati – če je usmerjena k istemu cilju

Kdo so vaši vzorniki in zakaj?

Domen na podjetju svojih sanj: Lunos

Nikoli nisem imel nekeg filmskega ali glasbenega vzornika. V poslovnem svetu sta to direktor Lunosa Milan Kuster in njegova žena Damjana Meško Kuster. Milan zato, ker je oseba, na katero se lahko zaneseš, je mož beseda, ni potrebnih nekih pisnih dogovorov, podpisov itd. Kar se ustno dogovoriš, tega se držimo. To je meni osebno zelo pomembno. Milan je na nek način vizionar, zastavlja si vedno višje cilje. Verjame v svoje sanje in mu to tudi uspeva. Pravi: če še nisi na cilju ali ne gre, potem prilagodi svoje delo, ob tem pa ničesar ne prepusti naključju.

Damjana pa v samem podjetju. pripomore predvsem na socialnem področju Z Milanom sta en tak usklajen tim, odločitve sprejmeta na super način, tudi v posvetovanju z nami, upoštevata naše mnenje. Damjana v veliki meri pripomore k temu, da je razpoloženje v podjetju dobro. Igra aktivno vlogo pri zaposlovanju. Tudi mene je ona izbrala: izmed 250 prošenj, ki so bile poslane, me je povabila na razgovor. Pri mojih takrat 24-ih letih sta v meni videla nek potencial (smeh).

Vedno sam svoj

Katere izkušnje so vas pripeljale do današnje točke?

koncert Športna dvorana Podčetrtek 2014 Jelena Rozga

Vedno sem imel odpor, da bi bil nekje zaposlen (omejen) in sem si sam poskušal zastaviti poslovno pot. Kar nekaj časa mi je uspevalo. S prijateljem sva na lokalnem področju organizirala koncerte, npr. Severina, Jelena Rozga in druge izvajalce z Balkana … tak način dela in življenja sta mi takrat ustrezala. Dobro smo se družili, se imeli prijetno in pridobil sem izkušnje, ki so me pripeljale do dela na Lunosu.

Študiral sem gradbeništvo, diplome še nisem končal, ker sem vedno dajal prednost drugim stvarem, meni osebno bolj zanimivim. Bi pa še vedno rad delal v Lunosu, ki gre na neke nove dimenzije, kar se tiče posla, zato je diploma tudi nujno potrebna. V čim krajšem času jo nameravam dokončati. Milan me pri tem podpira in spodbuja, a sem malo trmast. Dokler res ne bo nujno … (smeh).

Malo pragmatizma ne škodi

V gradbeništvu je še nekaj let nazaj veljalo, da ni denarja. Zakaj torej ta poklic?

Domen pri delu pred lastno hišo

Za gradbeništvo sem se odločil, ker mislim, da imaš s tehničnim poklicem vedno delo. Ne more ga zmanjkati in še delo je raznoliko in zanimivo (nekaj ustvarjaš). Kot gradbenik sem tako lahko veliko delal na terenu z različnimi mojstri (zidarji, geodeti …) Pri gradnji hiše so mi prišle prav te izkušnje in z očetom, ter prijatelji smo veliko sami postorili – moj oče je tudi v gradbeništvu.

Če bi še enkrat stal na razpotju glede študija, bi sprejel enako odločitev. Kar sedaj počnem, je mešanica gradbeništva, poslovanja in dela z ljudmi. Se pa zares ne vidim v vlogi vodje gradbišča ali česa podobnega (smeh).

Zakaj ste se odločili zaposliti pri Lunosu?

Ko sem se pripravljal na izpite, sem imel čas, pa sem poslal prošnje na pet različnih podjetih. Vsa so me povabila na razgovor. A odzval sem se le na vabilo Lunosa, ker sem iskal nekaj posebnega. Pritegnila me je že vsebina na spletni strani. Vidiš, da se to, kar dela Lunos, ne počne nikjer drugje. Lunos je bil na nek način novo podjetje, z novim izdelkom, izzivom. Konkurence pri tem ni bilo. Zanje sem se odločil, ker je bilo nekaj neznanega, novega. Moji ambicioznost in radovednost sta prevladali.

Oddelaš osem ur in greš domov. Naka!

Kakšen je Lunos kot delodajalec?

Ko sem začel delat, sem mislil, da je to tako kot vsaka firma. Delaš in greš domov. Mi se pa tukaj tudi zasebno veliko družimo. Imamo več teambuildingov, pravzaprav na mesečni ravni. Vsako leto smo nagrajeni z izletom – običaj je, da gremo na Kanarske otoke itd. V tem podjetju ni dejstvo samo, da služiš denar, ampak nas znajo nagraditi, znajo ceniti ljudi in znajo to tudi pokazati. Če se potrudiš, če si del ekipe, je to to.

Kaj so največja spoznanja, do katerih si prišel z izkušnjami?

Pridobil sem na samozavesti; naučil sem se komuniciranja z ljudmi. Ko pridem do človeka, ko ga vidim, vem oz. začutim, kaj stranka želi, vem, kako se mu posvetiti. Ni napisanega pravila, ampak tisti občutek … tega sem se naučil. Da točno vidiš, če je kompatibilen s teboj, če ima slabe namene …

Marsikdaj srečam ljudi iz »svojega prejšnjega življenja«, ko se kakšne reči tudi niso razpletle skladno z željami. Pa sedaj z veseljem rečem, da »luft prodajam« (smeh). Najprej seveda razumejo, kot da ne delaš nič, saj veste – mešaš luft – potem pa razložim, kje sem zaposlen in vidim, da ljudje postanejo zavistni. Ker smo vidni in zaenkrat v Sloveniji edini resni ponudniki!

Učimo se razmišljati in iskati rešitve

Kako pa poteka ta proces?

Sejem Dom v Ljubljani (Milan, Domen in sodelavci)

Milan nas zna nevsiljivo navdušiti za neko zadevo. Spodbudi nas, da sami razmišljamo o rešitvi, da jo aktivno iščemo. Seveda ob podpori in ob pomoči, če je potrebna. Ko prideš do problema, ti ne rečejo: to naredi tako. Dovolijo nam, da se učimo in sami spoznavamo, da sami najdemo svoj pravi poslovni model. Milan in Damjana nista naredila nekega načrta, ampak sta omogočila in spodbujala, da vsak zaposleni razvije svoj model pristopa do strank na tak način, kot je skladno s posameznikovo osebnostjo. Nikoli ni bilo vsiljevanja, nikoli instantnih rešitev, kot jih velikokrat ponujajo tečaji za marketing … Milanova logika je, da delaš na tak način, kot si sam.

Ko pridemo sodelavci skupaj, šele vidimo, kako raznoliki smo. Vsak med nami je drugačen. Vsak bi na drugačen način pristopil k stranki. Zame je zelo pomembno, da lahko sam sebe razvijam, a da imamo vseeno skupni cilj. Dobiš tudi takšne naloge, da na začetku misliš, joj, nisem jim kos. Ampak tu nam zaupajo in to nas spodbudi, da se res potrudimo. Meni je bila najuhujša izkušnja, ko sem dobil res večji projekt, hotel, in štel sem jih le 25, pa še brez tovrstnih izkušenj sem bil (smeh) Bil sem tam v nekem osjem gnezdu s strojniki, z gradbeniki, ki so v poslu že 30 let … in tam vmes, na sredini, jaz, mladič. A sem zmogel – moraš si izboriti njihovo pozornost, da te sploh poslušajo in da ti prisluhnejo. To je bil kar izziv. Ko ti je omogočeno, da lahko to počneš na tak način, lahko zrasteš.

5  Domnovih izbranih lastnosti

• Družaben – rad sem v stiku z ljudmi, tako s strankami kot v zasebnem življenju
• Deloven – deloholik celo na nek način. Nikoli ni dovolj. V tem delu, ki ga opravljam, uživam
• Pošten – mislim, da moraš biti v poslu pošten, potem si lahko uspešen.
• Neučakan – vse bi rad na hitro, tu me je Milan (direktor Lunosa, op. a.) malo umiril. Spoznal sem, da je včasih dobro stvari malo premisliti. Sicer pa sem vedno hitrih misli in si želim, da se dogovori hitro izpeljejo in dogovorjeno naredi.
• Ambiciozen, morda radoveden – vedno želim, da se nekaj novega dogaja, rad sodelujem v razmišljanju glede prihodnosti in včasih si mogoče zastavim neke nedosegljive cilje, ki se na koncu izkažejo za uresničljive: če se potrudiš in se družiš s pravimi ljudmi, ti lahko hitro uspe.

Ni notranje konkurence – špilferderberje ekipa izloči sama

Že večkrat ste omenili skupni cilj. In ta je …?

Skupni cilji je zdrava rast podjetja. Mi smo vsi motivirani in se tudi znamo sami motivirati. Pri nas je fenomenalen pristop ta, da smo nagrajeni kot celotno podjetje, ne le kot posamezniki; nagrajeni smo kot tim, kot ekipa. Ne krademo si strank!

Ko gledam druge komercialiste po Sloveniji … to običajno ni način, na katerega poslujejo. Pri nas te ekipa sama izloči, če si špilferderber in skačeš drugim v zelje. Pri Lunosu je znano, da delaš takšen, kot si, da se razvijaš v takšni smeri, kot ustreza tvoji oseebnosti. Podjetje omogoča finančno fleksibilnost in stabilnost, lahko si načrtuješ prihodnost, pa še izzivov ne zmanjka. Ni strahu, da bi otopel (smeh).

Uresničene sanje

Kako nastaja hiša?

S svojo ljubeznijo na Jadranu

Zdelo se mi je nemogoče, da lahko do svojega 30-ega leta živiš v svoji hiši in to brez kreditov. Lahko je postaviti hišo, pa potem pa 30 let živiš v nervozi, če boš zmogel odplačevati obresti in glavnico. To, da sem si lahko postavil hišo brez finančnih obveznosti za vse prihodnje življenje, je nekaj najlepšega! So uresničene sanje! Je pa res, da – čeprav sem po karakterju kar nestrpen – tukaj gremo ‘lepo počasi’. Prva etaža je že v celoti, drugo dokončujemo.

Imam namreč partnerko, s katero v bližji prihodnosti načrtujeva družino. Tudi starši so ponosni, da smo prišli do tega, kjer smo, da smo se našli (kljub moji ‘poslovnim izletom’ v mlajših letih) in se izoblikovali.

Izbiram, s kom bom preživel svoj dragoceni čas

Kaj je vam osebno prinesel kovidni čas?

S prijatelji na Rogli

Meni osebno nič slabega, ampak to, kar nam počnejo, za nas res ni dobro. V tem času sem lahko opazil, s kakšnimi ljudmi se družim. Pokazalo se je, da ta sistem, v katerem smo bili vzgojeni, smo odraščali, ni ravno takšen, kot sem si predstavljal. Potrebno je pogledati z druge strani; opazimo lahko, da smo bili zavedeni. Želim, pričakujem, da si bomo v prihodnosti lahko sami oblikovali svoje mnenje!

Drugače pa mi je čas prinesel …hm, izločil sem ljudi, ki samo kimajo, nimajo svojega mnenja in delajo po navodilih drugih ljudi – tistih, ki z njimi manipulirajo. S takšnimi se pač ne želim družiti. Čas mi je dal uvid v celotno družbeno dogajanje. Doslej smo živeli v oblakih; bilo je vse omogočeno, potem pa naenkrat nič več. Vprašaš se, zakaj?

Vsak piše svojo knjigo (življenja)

Kaj vas navdihuje?

Vsak nov izziv. Vsak nov dan.

Vaša najljubša knjiga? Film? Politik?

Robert Kiyosaki: Revni očka, bogati očka. Je pa moje mnenje, da mora vsak napisati svojo knjigo. Kar si napisal, to si doživel. Ne moreš živeti po načelih nekoga drugega.

Pri politiki … pa sem rigorozen. S politiko bi se morali ukvarjati ljudje na vrhuncu svoje kariere oz. proti njenemu koncu, da lahko s svojimi izkušnjami, z znanjem pripomorejo skupnosti, za lepšo prihodnost. Se pa danes s politiko ukvarjajo ljudje, ki sami niso sposobni ničesar storiti. Da se ‘prislonijo h koritu’. Tisti, ki bi se pa morali ukvarjati s politiko, pa se ne. Sicer pa Donald Trump. Ki me je fasciniral, pa tudi nasmejiš se lahko. In ja, poslovno gledano je uspel, preden se je podal v politične vode.

Kaj bi sporočili našim bralkam, bralcem?

Pazite, kaj sanjate, ker sanje hitro postanejo resničnost. Pa da je treba biti pošten, se družiti in veliko delati, da nimaš časa misliti na bedarije (smeh).

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: osebni Domnov arhiv, Lunos d. o. o.