Šport in seks imata isti imenovalec

Šport in seks imata isti imenovalec

Šport in seks imata isti imenovalec

avtor 12. oktobra, 2021

Tina Žarki, 46-letna športna navdušenka, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, ponazarja pomen besede v imenu našega časopisa ter s svojim primerom pokaže, kako je, če si dejansko upaš živeti, smejati se, biti pozitiven in pripravljen raziskovati. Strast do svojih konjičkov – in teh je kar nekaj: tek, gorski tek, kolesarjenje, hribolazenje, planinarjenje, relacijsko rolanje, supanje, sprehajanje –  je prelevila v strast do življenja. Dvakrat je pretekla Ultramaraton Celje-Logarska dolina v dolžini 75 km, letos se je pa udeležila prve kolesarske dirke okoli Slovenije.

A je res, da si začela bolj migati šele s 30-imi leti?

Pri 30-ih sem na željo svoje sestre kupila prve tekaške superge. Takrat sem dejansko začela teči. Pred tem sem rolala in sem v bistvu tek v mislih sovražila. Nisem ga razumela. Potem je tek bil dolgo moj najljubši šport. Najprej sem pretekla 5 km, 10 km, 21 km, 42 km, na koncu že 75 km.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Svež zrak, gibanje, čudovita narava. In seveda občutek svobode, sreče. Občutek svoje majhnosti oz. velikosti. Po 10-ih letih teka sem odkrila kolo, v katerega sem se zaljubila na prvi pogled. Stara sem bila 41 let. Od takrat naprej več kolesarim kot tečem. Nista pa to edina dva športa, s katerima se ukvarjam. Kondicijo nekako “mečem na kup” in jo potem koristno izrabim na kolesu, v hribih ali pri teku.

Podnevi delala, ponoči žurala

Torej po 30-tem letu te noben več glede na kondicijo ni mogel ujeti?

Ja, tako nekako. Vmes sem postala mamica, ki  se je na dan z vozičkom sprehodila tudi po več 10 kilometrov.

Kakšno življenje si imela pred tekom?

Predno sem začela teči, je bilo moje življenje popolnoma drugačno. Ogromno sem potovala in raziskovala svet okoli sebe. Življenje sem dojemala bolj kot punca, ki je delala podnevi, ponoči pa žurala. Čeprav se mi je venomer nekaj dogajalo, sem se vrtela v rutini.

Šport je zakon

Koliko si se spremenila, odkar tečeš, kolesariš? 

Sem veliko bolj zadovoljna in v ravnovesju sama s seboj, odkar se vsak dan ukvarjam s športom. Šport iz mene vleče najboljše in me dela boljšo in srečnejšo osebo. Sebe preko športa spoznavam in se, čeprav se to čudno sliši, sama sebi čudim, koliko sem sposobna. Z zdravjem nimam problemov. Čeprav sem stara 46, se počutim kot 30-letnica. Šport je zakon in ga priporočam vsakomur.

In kaj zate pomeni gibanje?

Šport je moja ljubezen in življenja si ne predstavljam brez gibanja, za kar je tudi naše telo ustvarjeno. Nikoli pa nisem bila v profesionalnem športu. Niti si ne predstavljam, da bi se samo z enim športom ukvarjala, ker sem tako zelo vsestranska.

Za (ne)uspeh sama nese odgovornost

Ali je naključje da se ne ukvarjaš z ekipnimi športi?

Od nekdaj nisem ekipno bitje. Že kot mala deklica sem kazala to, da ne znam delati tako, kot delajo drugi in sem vedno želela imeti prirejena pravila “samo zame”.  Občutek, da je ves uspeh odvisen od  mene imam najbrž prirojen, ker se ne spomnim da bi kdaj delovala v skupini. Ne naslanjam se na druge. Poleg tega dobim nek moj čas in mir, ko sem sama s seboj. Kolesarjenje je zelo individualen in hkrati ekipni šport. Če si v skupini, lahko šparaš z močjo, medtem ko si sam, je vse zopet na tebi. In tudi tukaj se mi dogaja, da sem raje sama, kot v skupini, čeprav mi je tudi v skupini lepo. Pa ne zaradi pomoči. Bolj zaradi družbe, smeha in energije.

In o čem premišljuješ ko s kolesom ali pri teku grizeš klanec?

Kadarkoli grem v klanec, je misel vedno ista “če me narava časti s klancem navzgor, me časti tudi s klancem navzdol”. Zato mi je vseeno koliko grem gor, ker vem da bom šla tudi dol.

Šport je pomemben, ne pa oprema

Kaj si šteješ za največji dosežek?

Ogromno je športnih dosežkov. Vsekakor dvakrat pretečeni Ultramaraton Celje-Logarska dolina 75 km. in pa letošnja udeležba na prvi dirki okoli Slovenije. 1000 km v 80 urah v popolni samo-oskrbi. Ker sem imela prometno nesrečo na 120-tem kilometru in si zlomila komolec, sem naredila 910 km v 76 urah s skupaj 9500 višinskih metrov in nato zaradi bolečin odstopila, ker vem da mi ne bi v časovnici uspelo priti do cilja. Kot edina predstavnica ženskega spola je to res moj daleč največji osebni uspeh v kolesarstvu.

Pri tebi je v prvem planu strast do športa, in se z opremo manj obremenjuješ?

Res je. Če ne znaš teči, nobene superge ne bodo tekle namesto tebe. Če nimaš rad kolesarjenja, ti dobro kolo in oprema ne pomagata kaj preveč. Res se preveč ne ukvarjam z opremo. Imam tekaške in trail superge in pa moje super kolo, ki ga upravljam z AllStarkami – supergami. Moja svoboda se namreč začne v glavi, in če bi bila na pedalih zaklenjena, bi se počutila dobesedno ujeta. Moje načelo je, da moram v športu uživati. Se počutiti svobodno in neobremenjeno. Vsi uspehi se začnejo in končajo v glavi.

Leta so samo številke

Na kaj si najbolj ponosna?

Nase. Na mojo trmo, ki mi v športu še kako prav pride in se mi pomeša z željo, samo-motivacijo in disciplino. Nikoli ne odneham. In na mojega 11-letnika, ki je vse te lastnosti podedoval.

Ali obuješ superge prav vsak dan?

Da. Moje telo in um sem tako razvadila, da si vsak dan vzamem 2 uri časa zase. Ura v dnevu ni pomembna. Če ne uspem zjutraj, grem zvečer in obratno. Definitivno najdem prazen prostorček. V najslabšem primeru bom doma telovadila.

Ali si ‘naletela’ na kakšne predsodke?

Zelo malokrat, pa vseeno se najdejo posamezniki, ki mi rečejo: “umiri se! “prestara si za to” itd…. Ne vem, zakaj bi jih poslušala, ker se v svojem telesu izjemno počutim.

Pandemija me ni ustavila, prej obratno

Kako preživljaš čas med epidemijo Covida 19? Ali si se še bolj vrgla v šport?

Zdi se mi, da se moje življenje takrat ni kaj dosti spremenilo. Športno sem bila vedno zelo aktivna, tako da to se ni nič spremenilo zaradi pandemije Covid 19. Bolj zaradi mojih osebnih želja. Definitivno sem se posvetila kolesarstvu v večji meri in tako rušila osebni rekord za osebnim rekordom. 200 km, 300 km, 400 km, 500 km,….910 km in to vse v enem kosu. Teh medalj se je kar nekaj nabralo. Kar se tiče osvajanja vrhov hribov, hribčkov in gora pa ne štejem, ker je ta del res za mojo dušo.

Kaj te je do zdaj v življenju dejansko ustavilo?

Oktobra 2019 sem imela resno poškodbo. Gleženj (trojni zlom) sem si zlomila med tekom, ko sem se v gozdu zaletela ob korenino in mi je spodrselo. Spomnim se, kako sem se borila s svojo nogo, se pogovarjala in jo prosila, da naj se ne da. Navzven se je moje življenje res ustavilo, sama nad seboj pa nikoli nisem obupala in sem dan za dnem z gipsom in berglami telovadila in hodila naokoli. Psihološko se nikoli nisem zlomila, mogoče sem se bolj dvignila. To je bil čas, ko sem tudi doumela, da pravi športnik vidi, kakšen je, šele ob poškodbi. Letos sem imela še prometno nesrečo, ko se je avto zaletel vame med kolesarjenjem in sem si zlomila komolec. Zopet sem sama prevzela skrb zase in danes lahko rečem, da sem TOP.

Koliko ti je znanje, ki si ga pridobila preko ukvarjanja z masažo, pomagalo pri okrevanju?

Prav zaradi ukvarjanja z masažo nisem imela nobenega psihološkega padca ob poškodbah, ker jih dojemam drugače. Mislim, da so mi takrat bergle dale super moč in sem z njimi delala čudeže. Res je, da zaradi poškodbe nisem mogla nekaj časa delati, sedaj pa zopet lepo začenjam s terapijami in pomočjo pri rehabilitaciji. Sem namreč študentka manualne terapije in je to nekaj, kar mi je pisano na kožo.

Trdiš, da se veselim ljudem poškodbe hitreje celijo.

Res je, sem ekstremno pozitivno bitje in vedno dogodke obrnem v pozitivo. Stranke so presrečne, ker se posledično veliko nasmejimo.

Poškodba pokazala, kdo so prijatelji samo ‘v dobrem’

Koliko si takrat spoznala sebe?

Spoznala sem sem več kot sem kadarkoli mislila, da se bom. Pa ne samo sebe, tudi osebe okoli mene. Posledično se je moja 3-letna veza s takratnim partnerjem končala. Prav tako so se razdrla prijateljstva. Ugotovila sem, da veliko odnosov temelji “v dobrem”. Z zlomom sem se iz zelo aktivne punce kar čez noč spremenila v pasivno punco, ki je ležala v bolnici. Nekateri ljudje to znajo prenesti, nekateri ne vedo, kaj delati. In vsi tisti, ki niso bili pravi, so odšli. Jaz sem se ukvarjala s seboj in s sinom, si postavila jasne prioritete in se nisem zunaj le-teh ukvarjala z nikomer. Spoznala sem, da sem neverjetno disciplinirana, vztrajna, dosledna, trmasta in da se imam tako rada, da ne bom eni nesreči pustila, da mi odvzame tisto, kar imam najraje. Gibanje. Šport. Ljudi. Vožnjo z avtom. Divjanje s sinom po pump traku, ples …

Vse je lepše v paru

Kako se tvoji partnerji (sedanji, bivši…) odzivajo na tvojo strast do gibanja?

Moj sedanji partner je sam poln energije. Skupaj kolesariva. Prav tako me je naučil tega, da ne grem vedno sama, kot sem bila dolgo navajena, ampak da hodiva v dvoje po hribčkih, hribih in gorah. Ker je sam zelo aktiven mu je všeč, da sem aktivna, zdrava in srečna.

Ali se tvoj sin ukvarja s športom, kako on gleda na tvoje aktivnosti?

Ja, seveda se. Že od malega. Kot opažam, bo tudi on vsestranski in bolj nagnjen k individualnim športom. Jabolko ni padlo daleč od drevesa. Moj način življenja mu je nekaj normalnega. Rad gre z mano v naravo in rada preživljava čas v dvoje.

Aktivna starost, zakaj pa ne?

Kako ljudje reagirajo na tvojo pozitivno naravnanost, optimizem?

To je nekaj najlepšega, kar imam. Pozitivna oseba reagira pozitivno. Negativnim grem na živce.

Katere vrednote poskušaš prenesti na otroka?

Vsekakor sem nanj prenesla željo, da poskusi čim več stvari v življenju in da beseda “ne morem” ne obstaja. Drugače pa bi izpostavila prijaznost, pozitivnost in disciplino.

Ali ti telo kaj signalizira, da je treba morda zmanjšat tempo? 

Ne. V bistvu je bolj kontra in signalizira, da bi lahko še malo pospešila. Sem namreč v najboljših letih. in če sem pri 46-ih letih tako vitalna, upam da bom naslednjih 46 let tudi.

Kako si vidiš svojo starost? Kaj misliš da boš takrat počela? 

Definitivno bom aktivna. Želim si uživati v svojem telesu in potovati v dvoje. S supergami in z rolerji, zapakiranimi v kovčku, ter s kolesi.

Poleg kolesarjenja, teka, s čem se poklicno ukvarjaš? 

Ukvarjam se s terapijami in pomočjo pri rehabilitaciji. Od 19. leta delam z otroki in moja želja je vedno bila, da najdem oziroma ustvarim kotiček, kjer bi jim lahko približala šport, naravo in kreativnost. Tako sva se z Alešem odločila, da najino EKO certificirano kmetijo Škapin nad Laškim dopolniva tudi s tovrstno dejavnostjo. Vrata odpremo že v naslednjem letu.

 

Ali bi našla povezavo med spolnostjo in tekom?

Seveda. To ni težko povezati. Če imam energijo za xy ur gibanja, me seks za 3 minute enkrat na teden zagotove ne zadovolji. Poleg tega se mi zdi, da s športom vzljubiš svoje telo na poseben način. Si bolj sproščen, zadovoljen sam s seboj. Šport me dela srečno, tako kot me spolnost osrečuje. To sta dve stvari, ki jih nikakor ne bi zanemarila v življenju, in ker mi šport daje neko notranje zadovoljstvo in srečo, to posledično prenesem v ljubezensko življenje, in obratno.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: osebni arhiv Tine Žarki.

 

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.