Ta čas je priložnost, da začnemo z osebnimi spremembami

Ta čas je priložnost, da začnemo z osebnimi spremembami

Ta čas je priložnost, da začnemo z osebnimi spremembami

avtor 14. aprila, 2020

Korona je spremenila naše življenje, naše druženje in naše poslovanje. Kako te spremembe vidi direktor podjetja, kjer zaposleni morajo delati, pa jih mi ostali pogosto spregledamo oz. se nanje ne spomnimo, tako kot npr. na zdravnike, policiste, vojake, civilno zaščito …? No, če bi vode zmanjkalo, bi jih hitro opazili – a, kot je človeku v naravi – najverjetneje v negativnem smislu. O oskrbi z javno dobrino – vodo, kako je voditi v kriznem času, kakšne spremembe bo korona prinesla pri nas kot posameznikih in v družbi, smo govorili z mag. Danilom Burnačem, direktorjem Mariborskega vodovoda. (intervjuju lahko prisluhnete tukaj)

Kako se pravzaprav ti v tem času počutiš, kako si si ustvaril svojo dnevno rutino?

Dejstvo je, da je Mariborski vodovod s strani vlade Republike Slovenije, s strani minstrstva za obrambo, ministrstva za informacijske zadeve in za okolje spoznan za izvajalca bistvene javne storitve. To pomeni, da mora zagotavljati neprekinjeno 24-urno oskrbo s pitno vodo – ne glede na to, če bi hipotetično bili vsi ukuženi z virusom ker je nas 170 v primerjavi z 200 tisoč ljudmi, ki jih oskrbujemo, nepomembnih.

Država je izredne razmere razglasila 12. marca, mi pa smo že 5. marca prešli na preventivne ukrepe, ki so jim kasneje sledili še izredne. Približno 70 do 80 odstotkov zaposlenih je pri nas v službi, kar je precej drugače od drugih podjetij. Drugod so zaposleni morda šli na čakanje ali pa delajo od doma, mi pa moramo fizično dostopati do vsakega izmed 300, 400 objektov, da zagotavljamo oskrbo s pitno vodo. Ekipe smo najprej razdelili na štiri osebe iz vsakega oddelka in sektorja, nato na dve osebi, zdaj pa je celo samo eden v ekipi. S tem poskušamo zagotavljati minimalen kontakt z ljudmi in hkrati zagotoviti, da sistem normalno funkcionira.

Hekerski napadi in pohitrena komunikacija

Izvajamo tiste nujne potrebne storitve, kot so črpanje in distribucijo vode, seveda pa tudi zgotavljanje kvalitete vode – od tega ne moremo odstopati. Zgodilo se nam je, da smo bili hekersko izpostavljeni. V tem času smo imeli namreč kar 20 poskusov računalniškega vdora s strani ruskih hekerjev, štiri ameriške in enega ukrajinskega. Za nas to predstavlja ključno obliko tveganja. Naša IT služba je vse vdore preprečila, tako da lahko potrkamo, saj naš sistem dobro funkcionira tudi v času izrednih razmer. Seveda testiramo kar naprej in na treh lokacijah, kjer je to možno, vzpostavljamo sistem daljinskega upravljanja oskrbe s pitno vodo.

Zame osebno to pomeni, da sem vsak dan v službi, kljub temu da imamo določene videokonference prek različnih aplikacij. Dejstvo je, da je toliko zadev potrebno sproti reševati, da moram biti fizično prisoten; ne zato, ker ne bi želel delati preko IT-ja, ampak se mi zdi, da kumunikacija od doma v bistvu podaljšuje določene naloge. Če si pa neposredno tukaj, lahko preko avdio, video medijev in  družbenih mrež potem vzpostaviš bistveno hitrejšo kumunikacijo. Smo stoodstotno angažirani, morda celo bolj kot v primeru rednega, nemotenega poslovanja.

Čakala nas bodo finančna »čaranja«

Kakšne vidiš razlike v poslovanju zaradi covida-19 v širšem okolju, kaj opažaš?

Nam se je zgodilo, da so ljudje morda naivno pričakovali ali pa je šlo razmišljanje v nepravilno smer zaradi napačnih signalov. V  marcu smo imeli samo za dobrih 50 odstotkov plačil storitev oskrbe z pitno vodo. Ne vem, morda so ljudje pričakovali, da bo država ali občina to odpisala. Žal to ni bilo tako predvideno.

Ob tem imamo mi (kot tudi druga podjetja), vrsto stroškov, ki jih moramo poravnati. Naši stroški električne energije mesečno znašajo čez 80 tisoč evrov, država pričakuje plačilo davka na vodno povračilo, na vsak načrpan kubik vode moramo državi plačati taksno rento za rabo naravnega vira. Potem moram poravnati druge obveznosti, plače, materialne stroške …

V Mariboru je nekaj manj kot 400 gostiln in bifejev, 20 kemičnih čistilnic, okrog 20 avtopralnic; to so sistemi, ki so sicer veliki porabniki vode, so pa zdaj izven poslovnega procesa. Ob tem so tu vrtci, šole, srednje šole, fakultete, dijaški, študentski domovi – vse to je zdaj kot porabnik odpadlo, tako da smo črpanje vode zmanjšali za dobrih 20 odstotkov.

Vidimo torej, da na eni strani ljudje ne bi plačevali ali pa plačujejo nižje zneske, na drugi strani pa izvajamo oskrbo, kot da je sistem v normalni uporabi. Bolj kot probleme z delom in obratovanjem pričakujemo pojav likvidnostnih težav. Pri delu samem v celoti obvladujemo poslovna tveganja, medtem ko bo likvidnostno področje precej velik izziv zame in ekipo na financah.

Kriza povzročila miselne spremembe vrednot

Kaj pa opažaš pri drugih podjetjih?

Kot prvo komunalno podjetje smo že pred osmimi leti uvedli e-poslovanje. Naše partnerje smo dolgo časa nagovarjali: poskušajmo delati v e-obliki, v e-dopisih, e-računih, e-arhivih, zdaj je pa bila to morda priložnost, da so se tudi zadnji poslovni partnerji odločili in storili ta korak v e obliko.

Dejstvo je pač, da tako vojna kot kriza povzročita korak naprej v razvoju, poslovnem procesu družbe. Mislim, da je – in bo še – ta virusna pandemija v bistvu povzročila, da bomo drugače delali in drugače razmišljali. Logika rabe se je torej spremenila. Če ljudje porabijo manj vode, to pomeni, da so se začeli zavedati, da morda viri niso neomejeni, da je treba najprej pri sebi razčistiti, kaj potrebujemo vsak dan v življenju. To je dobra učna ura za vse nas, tako v zasebnem življenju, kot v poslovnem; da tiste stvari, ki jih morda ne potrebujemo, tudi ne nabavljamo, ne kupujemo, da nismo komercialno, družbeno in osebno potrošniško usmerjeni. Da smo racionalni pri tem, kaj bomo kupovali. Ta kriza je povzročila tudi miselne spremembe vrednot. Če je ta pandemija katarza, je morda ravno skozi katarzo čas, da spremenimo neke navade.

Kako pa vodiš v času krize? Tvoji ljudje, kot si rekel, so v glavnem na terenu, ne morejo si privoščiti luksuza in delati na daljavo od doma. Kako jih vodiš, kako jih motiviraš, kakšna je kumunikacija v tem času?

Glede na to, da kumuniciram z mnogo deležniki, občinami, državo, s pristojnimi ministrstvi, na drugi strani pa imam seveda zaposlene, ki potrebujejo dobro vodenje, se pojavlja veliko vprašanj in nato skupaj izberemo odločitve. Tudi naši kolegiji potekajo v obliki video konference dvakrat tedensko; ob torkih in nedeljah. V nedeljo zvečer preverimo kar od doma, če je morebiti kdo zbolel, če so kakšne spremembe, če koga ne bo v službo. To poročilo potem oddam občini, da vedo, kdo s kakšnim kadrom razpolaga. Na srečo smo pri nas še vsi zdravi. Trkam … , saj se zaposleni zavedajo resnosti in se držijo te socialne distance in samoizolacije.

Pomembno je, da vodja prinaša pozitivno energijo

Odlično. Vemo, da so spremembe izjemno težke. Ta sprememba, ki nas je zdaj doletela, je težka z več vidikov. Kako so se tvoji zaposleni odzvali na te drugačnost in omejitve, ki so nas doletele in so še aktualne?

Zaposleni so bili od začetka zbegani, tako kot smo bili vsi zbegani. Na začetku je bil ta virus nekje v Aziji na Kitajskem, to nas ne briga. Potem pa je prihajalo bližje nam v Evropo …  šele potem, ko poznaš ljudi, ki so se okužili, postane situacija resna. Potem so tudi posamezniki malo bolj v strahu in se v samokritičnosti začnejo spraševati, kaj naj naredijo, da ne pride do okužbe.

Mi smo že od 5. marca dajali vse napotke, temperaturo merimo vsem zaposlenim vsako jutro. Kupili smo – med prvimi – zaščitne maske, druga zaščitna sredstva za razkuževanje rok, razkužili smo vse poslovne prostore, vse pisarne, vsa delovna mesta, vsi imajo v vozilih razkužila. V objekte vstopamo samo tam, kjer ne prihajamo v stik z vodo – čeprav je ta trenutek s strani svetovnih znanstvenikov dokazano, da se preko vode virus ne prenaša in da je pravzaprav voda tista, ki je ključna dobrina pri premagovanju virusa in upam da bo tako tudi ostalo!

Zaposleni so to seveda v začetku jemali s strahom, zdaj pa ukrepe sprejemajo z razumevanjem. Zaposlenih nisem pustil v pričakovanju, da naj sami najdejo rešitve, ampak smo bili ves čas korak spredaj in smo usmerjali zaposlene tako zasebno kot v službenem delu. Lahko rečem, da smo uspešni. To so nam tudi drugi priznali, druge občine in ministrstva, da sodimo med najbolj organizirane v obdobju virusa. Morda je prednost ta, da sem jaz 91. leta, ko so bile podobne oz. vojne razmere, dal vse to že skozi. Najbolj pomembno je, da vodja ne postane paničen. Pomembno je, da prinašaš pozitivno energijo in sam ne širiš panike, ker potem zaposlenim povzročaš negotovost. Če pa si umirjen ter ti ljudje verjamejo, ko jih vodiš in jim daješ naloge, potem so jih tudi pripravljeni izvršiti.

Katarza je priložnost za spremembo vedenjskih vzorcev

Kaj misliš, kako bo videti naš svet po koroni? Kaj bo drugače, kaj se bo spremenilo?

Ja, ljudje hitro pozabljamo. Pri sebi sem videl, da tako malo, kot sem porabil v mesecu marcu, ne pomnim, da sem še kdaj. Primer: greš na kavo, greš domov iz službe in je žena rekla: pojdi in kupi še kakšno drobnarijo. Pridejo petek, sobota, nedelja, pa smo šli na velike »shoppinge« v trgovine, kar sicer ni prav, ampak smo hodili. Dejansko smo bili komercialno potrošniško naravnani.

Zdaj smo začeli porabljati vse tisto, kar smo imeli shranjeno v zamrzovalnih skrinjah, v omarah – vso to hrano, ki smo jo kupli v preteklosti »na zaloge«. Ker ne gremo vsak dan 2- ali 3-krat v trgovino, ampak gremo enkrat na teden ali pa celo enkrat na deset dni, v bistvu pokoristimo tiste vire, ki jih imamo doma.

Tudi v človeštvu se bo to moralo zgoditi, da bomo spremenili miselne vzorce in navade, saj smo doslej porabili več, kot pa nam zemlja dopušča. Ta čas je torej morda celo priložnost, da začnemo z našimi osebnimi spremembami, da spreminjamo splošne navade. Ta drugačna poslovna etika bo prišla v zavest ljudi in osebna družbena odgovornost bo spremenila širšo družbeno odgovornost. Če bo posameznik družbeno odgovoren, bo tudi družba bolj odgovorna. Menim, da je ta katarza morda tudi priložnost za spremembo vedenjskih vzorcev. Upam, da se se bomo iz tega vsi nekaj pozitivnega naučili.

Človek je socialno bitje

Kaj bi pa ti vsem, ki ti bodo prisluhnili in kasneje prebrali tvoj intervju, svetoval? Kaj bi jim predlagal, kaj jim polagaš na srce?

Kot najbolj pomembno: če bomo mi zdravi, če bomo poskrbeli za lastno zdravje, potem bomo lahko pomagali tistim, ki to pomoč potrebujejo. Recimo jaz imam starše, strice in tete, ki so že blizu 90. Če jaz ne bi bil zdrav, bi jim težko pomagal. Seveda moramo misliti na tiste, ki so pomoči potrebni. Če to preslikamo na družbo: več bomo delali na sebi, lažje bomo pomagali družbi – tudi v času epidemije virusa korone.

V nekaterih državah, kjer niso skrbeli drug za drugega, se kaže, da se zaradi teh zadev rušijo vsi sistemi komunikacije – lahko pogledamo tako v Italiji, Franciji in tudi v Španiji. Ker smo v Sloveniji v preteklosti ohranili drugačen medsebojni odnos kot v teh velikih državah, smo tudi lažje in z večjo disciplino prebrodili to krizo. Smo manjši. Lažje je nagovoriti posameznike v dvomilijonski državi, kot v državah, ki imajo 60 miljonov prebivalcev. V slednjih se nek (pa čeprav majhen) odstotek v realnih številih zmeraj odraža v miljonih ljudi, ki se ne držijo pravil in reda.

Ključno bo torej, da delamo na sebi in za naše zdravje, potem bomo skupen problem prav gotovo hitreje preskočili. Upam, da bomo s spremenjenimi vzorci potem naredili vse za to, da bomo jutri lažje živeli in se bomo ponovno družili. Človek je socialno bitje in se želi pogovarjati. Tudi midva, ki se poznava, se zdaj drugače pogovarjava preko video konference, kot ko sva na kavi. Komuniciranje je seveda neosebno, je drugače kot »v živo«.

Ne vrzimo truda teh petih, šestih tednov proč

Upam, da bo to obdobje, v katerem smo, trajalo čim manj časa. Pritisk na delovanje sistema in funkcionirane družbe je vedno večji. Če bo to krizno obdobje trajalo dlje časa, bomo vsi imeli manj; preprosto družba bo imela manj, državni proračun bo imel manj, manj ljudi bo zaposlenih, več ljudi bo nezadovoljnih, ker bodo ostali brez dela, brez kruha, manj bodo imeli v nekaterih družinah …

Želim si, da se to čim prej konča in verjetno je to tudi želja večine. Marsikdo si želi, da potem zaživimo po nekih starih druženjih, a vzorce in navade bo treba spremeniti. Brez te spremembe lahko pademo v nov krog! Potem je trud teh štirih, petih tednov, v katerih se nahajamo sedaj, vržen proč. Zame je ta sprememba našega obnašanja in bolj odgovornega ravnanja z viri ključno sporočilo časa »korone«.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: osebni arhiv

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.