O ljubezni se veliko pogovarjamo, še posebej v tem predpomladnem času. O tej temi smo že razpravljali v prispevku Čas je za ljubezen, kjer smo razmišljali o starogrškem pojmovanju ljubezni ter o njenih različnih izrazih – kot zaljubljenost ali zrela ljubezen; kot sebična ali nesebična ljubezen; kot prijateljska ljubezen itd. Ljubezen na splošno lahko označimo kot povezovalno silo, ki nas združuje – v pare, družine, skupnosti. Pravimo, da ljubimo svojega partnerja, svoje otroke in starše, družino, svoj narod (državo). Čeprav še vedno v povojih, pa danes vedno več ljudi izraža tudi ljubezen do celotnega človeštva oziroma človeške družine. Vendar pa skorajda soglasno verjamemo, da eno področje človeške družbe ne more izražati ljubezni, in to je ekonomija. Res ne more? Če želimo razpravljati o tem, pa moramo še prej razmisliti o sami naravi ekonomije.
Oikos in Nomos
Obrnimo se na pomoč spet k Starim Grkom, ki so postavili temelje naše civilizacije – in tudi ekonomije (oikonomos). Beseda ekonomija izhaja iz starogrških besed oikos in nomos. Oikos pomeni dom in družino, ki ga naseljuje, oziroma kot prostor za bivanje družine. Oikos bi lahko prevedli tudi kot gospodinjstvo, ki je osnovna ekonomska enota sleherne družbene skupnosti. Nomos pa je bil starogrški bog zakona, ki je predstavljal temelj (zakonitega, modrega in pravičnega) delovanja, vodenja in upravljanja človeških zadev.
V eni prvih ekonomskih razprav – kot dialog med Sokratom in Kritobulom – z naslovom Ekonomist je starogrški filozof Ksenofon (rojen leta 431 pred našim štetjem, umrl 354), takole razmišljal o ekonomiji:
Kritobul: Menim, da je naloga dobrega ekonomista, da dobro upravlja svojo hišo ali premoženje.
Sokrat: Če bi mu zaupali tujo hišo, bi jo lahko, če bi hotel, upravljal enako spretno kot svojo, kajne? Saj lahko človek, ki je vešč tesarstva, dela enako dobro za drugega kot zase: in to bi moralo veljati tudi za dobrega ekonomista?
Kritobul: Da, tako mislim, Sokrat.
Ljubeča ekonomija
V nadaljevanju razmišljata, da pojem »hiša« ne pomeni zgolj bivališča, temveč vključuje tudi vse ostalo premoženje (posest, dobrine, denar, živino, pripomočke itd.). Človekovo premoženje oziroma bogastvo pa je le »tisto, kar mu prinaša koristi«, ne pa tisto »kar je zanj škodljivo«. Denar, na primer, »v žepu človeka, ki ga ne zna uporabljati, ni bogastvo«, prav tako tudi zemlja ter ovce in govedo, »če njihov lastnik zaradi neznanja, kako z njimi ravnati, z njimi izgublja.« Pravo premoženje je torej nekaj koristnega, dobrega, kar nenazadnje lahko poimenujemo dobrine.
Ekonomija je torej v osnovi povezana z domom in družino ter dobrinami, ki so ji na voljo za življenje. Lahko bi rekli, da gre za materialni vidik našega bivanja. Naloga ekonomista pa je, da zna dobro upravljati z domom in dobrinami – v korist celotne družine.
Ekonomski odnosi v družini
Kakšni pa so ekonomski odnosi v družini? Temeljijo na sebičnosti, tekmovanju, konkurenčnosti – lastnostmi, ki so danes v ekonomiji zelo čislane? Ne, ekonomski odnosi v družini temeljijo na sočutju, sodelovanju in predvsem na medsebojni delitvi dobrin. V družini starši delijo dobrine s svojimi otroki in starejšimi. Kasneje bodo otroci, ko bodo lahko, pomagali svojim staršem in seveda svojim otrokom. To je starodavni krog, ki se nikoli ne prekine in vselej omogoča obstoj družine in s tem širše družbene skupnosti.
Sočutje, sodelovanje in medsebojna delitev pa izhajajo iz temeljne družinske vezi – ljubezni. Zato so tudi ekonomski odnosi v družini utemeljeni na ljubezni. Lahko govorimo kar o ljubeči ekonomiji.
Ekonomija in njena »sestra« ekologija
Oikos smo opredelili kot dom človeške družine. Vendar pa ni naključje, da je pojem oikos kasneje dobil še drug pomen. Nemški biolog Ernst Haeckel je leta 1866 »skoval« pojem ekologija, ki je sestavljanka iz besed oikos in logos (oekologie), in jo opredelil kot »odnos živali do svojega organskega in anorganskega okolja«. Beseda oikos v tem kontekstu pomeni »dom« oziroma »prostor za bivanje« živih bitij. Ekologija se torej ukvarja z organizmi in njihovim okoljem. »Vse rastline, živali, glive in mikroorganizmi tvorijo zapleteno mrežo odnosov – ekosistem, ki omogoča njihovo preživetje.«
Človek je seveda del teh ekosistemov in okolja kot celote; zatorej ekologija danes ne pomeni zgolj preučevanja (logos) odnosov med živimi bitji in njihovim okoljem, temveč tudi naš odnos do tega okolja, predvsem v smislu njegovega ohranjanja in zaščite. Pri tem spet pridemo do ekonomije, ki je pri tem ključnega pomena, saj, spomnimo se, pomeni »dobro upravljanje s svojo hišo in premoženjem«. Naša hiša in premoženje pa sta v najširšem smislu celotno planetarno okolje, ki je povezano s kompleksnimi medsebojnimi odnosi med vsemi živimi bitji.
To planetarno okolje naseljuje tudi človeška družina oziroma človeštvo. Zato je človeštvo danes pred dvojnim izzivom – urediti odnose v človeški družini in vzpostaviti pravilne odnose s svojim okoljem ter z vsemi drugimi živimi bitji, ki ga naseljujejo.
Ljubeča ekonomija
Poudarili smo že, da ekonomski odnosi v družini temeljijo predvsem na medsebojni delitvi dobrin. Takšni (družinski) ekonomiji lahko rečemo tudi ekonomija delitve. Tudi v državi, kot naši širši družini, smo se do neke mere že naučili deliti dobrine; takšen primer je pravičen davčni sistem, ki omogoča, da delovni člani skupnosti prispevajo del svojega dohodka in premoženja za dobro celotne skupnosti. Smo zmožni tudi v naši najširši družini, človeštvu, najti načine za pravično delitev dobrin, da bi sleherni človek lahko zadovoljeval vsaj svoje osnovne potrebe oziroma, da bi vsi skupaj lahko zaživeli v blaginji in miru? Smo zmožni razmišljati o ljubeči ekonomiji, kjer je potreba slehernega človeka na Zemlji naša skupna prioriteta? Takšna ekonomija pa mora vključevati tudi boljši odnos do drugih bitij in okolja – kar je tudi bistvo ekologije.
Valentinovo
14. februarja praznujemo sv. Valentina, ki je postal tudi simbol zaljubljenosti in ljubezni nasploh. Ime Valentin izhaja iz latinske besede valens, ki pomeni vreden, močan, mogočen. Mar nas ljubezen ne naredi vredne, močne, mogočne? Če smo razmišljali o ekonomiji, ki v osnovi pomeni dobro upravljanje z našim okoljem (dom) in njegovimi dobrinami v dobro vseh članov družine, potem ekonomija delitve lahko ustvari vredne, močne in mogočne skupnosti. Z medsebojno delitvijo dobrin lahko poskrbimo za vse člane skupnosti in za skupno blaginjo, ki vključuje tudi druga živa bitja in naše planetarno okolje. Potemtakem lahko rečemo, da je ekonomija delitve ljubeča ekonomija.
Več o ekonomiji delitve si lahko preberete na spletni strani, kjer je bila že pred časom objavljena pesem:
Ekonomistova ljubezen do drugega
Načinov, kako izraziti ljubezen do drugega, je mnogo:
pesnik jo izrazi v poeziji,
glasbenik v melodiji,
pisatelj v prozi,
sto in en način bo našel zaljubljenec.
Vendar, kako ljubezen lahko izrazi ekonomist?
V podjetju, banki, trgovini, v vladi?
Ne more, če stremi samo k blaginji zase;
ne more, če mu ni mar za tegobe drugih
ljudi in okolja.
Pa vendar, kako ljubezen lahko izrazi ekonomist?
V podjetju, banki, trgovini, v vladi?
Lahko, če stremi tudi k blaginji za druge;
lahko, če mu je mar za tegobe drugih
ljudi in okolja.
Valentinovo, praznik ljubezni v vseh oblikah
Tarča ekonomistove ljubezni do drugega
je blaginja celotne človeške skupnosti.
Medsebojna delitev dobrin pa je puščica,
ki jo, kakor Amor v svojo tarčo, sproži.
Ekonomija je lahko ljubeča!
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: osebni arhiv avtorja
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.