Kaj v tvojem življenju je obred? Že slišim nekaj o kavi? Kava je tekočina. Sama po sebi ni obred. Je malo odvisnost, malo navajenost. Oboževala sem jo desetletja. Obred pa je šele to, kar naredimo okoli nje. Ali brez nje. Osvetlijo njihovo vlogo maziva za povezanost posameznika s sabo, z drugimi, z družbo in z naravnimi cikli. Vedno gre za priklic moči univerzuma, da nam pomaga v prizadevanju za svetlobo, tako in drugačno, da nam je njena milina naklonjena, nam in našim dragim, nam in našemu življenju v blaginji na tem planetu. In danes vam predstavim kronologijo enega takega obredja; predvsem radožive in osebne poglede nanj. Pozimi gremo do Snežne kraljice, prosto po pesmi Toneta Pavčka, saj veš … Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Vedno je enkrat prvič
V decembru pred dvema letoma sem zaključevala eno svojo nenavadno in intenzivno podjetniško izkušnjo, ki je vključevala posebno komoro. Vanjo greš za tri minute na minus 150 stopinj Celzija in prideš ven – kot nov! Uživala sem v tem poslu, hvaležna sem za vse vidike zdravstvenih napredkov ljudi, ki so jih doživljali pri meni! In za resnično transformativno moč obredov, ki sem jih pri tem razvila sama. Večino ljudi pa je bilo … strah. To je bilo zame največje presenečenje!
Naravno doživetje hladu me je ob zaključku moje avanture zamikalo tudi v zimski vodi.
In sem šla.
Ko me je povabilo prvič, sem na sobotno jutro napisala listek še spečima sinovoma. Nekaj takega, kot – Oj, sem šla plavat, kupim pozneje dobre zadeve za kosilo. Kaj bi otroka s tistim listkom, če bi me kilometer nižje ‘fršlok’ od mraza, sicer nisem vedela. Tako da sem, se mi zdi, še enkrat odklenila vrata, pograbila listek z mize in ga zatlačila v torbo k brisači ter mirno sedla na kolo.
Na svojem skritem kotičku ob Blejskem jezeru sem svoj že tako hiter način energijskega ogrevanja (od 3 do 9 minut) skrajšala po moje na 30 sekund. Ravno sem hotela po treh lepih vdihih in izdihih zakorakat v milino poznega jutra (okoli 10ih) ter zaplavat …
In v tisti odločilni trenutek me je prvič v življenju poklicala sestrična iz Novega mesta (neko dogovarjanje za družinsko srečanje, se mi zdi). Ko sva se oddušili od smeha po mojem priznanju, pri čem me je zalotila, sem ji zaupala koordinate moje zimske kopalnice (za orientacijo sem ji povedala oddaljenost od ene od bogataških blejskih vil). Potem pa sem ji rekla, naj mi da za božjo voljo mir, da lepo naravnam telefon za snemanje, in predvsem zato, ker sem za tiste temperature res skromno oblečena. Za vsak primer sem jo spomnila, da pokliče blejske gasilce ali koga že (vedno mešam številki 112 in 113), če je ne pokličem v četrt ure. In sem šla. Vedno je enkrat prvič: 29. december 2018. Lep dan za plavanje!
Vtisi po prvem plavanju so … nori!
Presenečenje. V tem, da je in ga ni! Da bi lahko še in še. Pravzaprav me je nazaj na breg v minuti pripeljal samo dvom, kako se bi vrnila, če bi jo pa kar mahnila proti otoku.
Glavni občutek: veselje. In mir! Veselje pa prav otroško, da si nekaj ušpičil in da je bilo nepredvidljivo, navihano in razveseljivo. V medicinskem prevodu: Možgani so veseli, da preživijo tako noradrenalinsko izkušnjo, in nas nagradijo s tvorbo srečkotov, dopamina, serotonina, endorfinov oz. njegovih čudežnih franšiz, našega eliskirja za veselje, endokanabinoidov! Nekaj podobnega tvori tudi znana rastlina, tam se temu reče fitokanabinoidi, to je ta znamenita čudežna učinkovina CBD. Mrzla voda je odličen stimulator za tvorbo teh motivatorjev za telo in duha; podobno, kot smejanje in veselje, česar je pri meni tudi veliko.
1. april
Potem je bil nekaj časa mir. Dokler ni rekla prijateljica Alenka, tudi plavalka, da gre naredit potop. Na 1. april. Ni bila šala, zunaj je bilo tiste dni še vedno hladno. In res, ona v potop, njen fotograf z nama, da je naredil objavo za njeno dejavnost, jaz pa spet … Veselo.
Alenka pravi, in ona že ve, da je potop bolj ženski princip. Jaz sem očitno spet aktivirala navihanega pobalina v sebi (huligan so me klicali tudi v otroštvu), in živahno zaplavala. Jupi!
Sonce v novembru
Nekaj dni pred decembrom lani je nebo nad Bledom izjemoma zajela vztrajna sivina. Še jutranje sprehode/teke sem opustila, svojo obsedenost s fotosafariji sončnih vzhodov sem pogosto zakopala pod toplo odejo.
Včasih se zgodi, da poslovni sestanki pridejo k meni na Bled. Včasih. V tem primeru je prišla dr. Danijela Brečko. Opraviva vse, kar sva imeli na seznamu, bližal se je nek njen zaključni dogodek, h kateremu me je povabila, in … Priložnost dela plavalca! Danijela je maratonka, inovativna profesorica na faksih in odlično prizemljena poslovna ženska, ki sem jo že videla med prvojanuarskimi plavalci v Portorožu. Tako da – čas kosila je bil že mimo, neke prigrizke sem imela s sabo, dodatne kopalke pa tudi – ene take, ki sem jih pred kratkim impulzivno kupila, nič pomerila, in pustila zapakirane. Brisačo sem imela dodatno, kako pretkano, že tudi v avtu, tako da … The rest is future.
Zaplavali sva, z brega sta naju opazovala policista, ki sem jima, hodeč čez cesto mimo prehoda za pešce, malo prej zažugala, naj za božjo voljo pustita pri miru najina nepravilno parkirana avta za pet minut, ker greva pač plavat. Pasanti so snemali, potreba po kosilu se je razblinila v smehu in ob termoski vročega čaja, ki sem jo daljnovidno vtaknila v avto še pred odhodom na sestanek. Odveč pripomniti, da sva priklicali sonce. Je pač mislilo, da je poletje, če se ljudje kopajo!
Kava
In naslednjič? 5. januarja se je zrak spet postavil tako okoli mene, da me je vleklo v vodo. Pa me tik pred tem pokliče prijatelj, kako priročno, fotograf, da se dobiva na kavi. Ker je ne pijem več, sem še njega premamila, da gre z mano, češ da hočem zaplavat.
Za povrh sem bila res vesela, da bom spet zadostila milim prošnjam prijateljic, ki mi žugajo, naj tega za božjo voljo ne počnem več sama. Tudi prav, sestre prednice, in hvala za skrb.
18., 19. 1. 2020
Že po novembrski megli je v nekaj dneh kar zletelo iz mene, da bi bila 18. in 19. januar primerna dneva za skupinsko plavanje. Čisto na pamet sem razpisala reč v dogodek na Fbju, mu dala ime MOČ OBREDA, in – glej, glej, kako priročno, to sta sobota in nedelja! Hvala, stvarstvo, prvi del. Drugi del – nekaj dni zatem poznavalka vode, dreves in energij Ana Marija Kolman lansira na netu zapis, da ima voda 27 dni po zimskem sončnem obratu največje moči. Še je red na svetu, in na njem je od nekdaj na 18. in 19. januar najboljša kvaliteta vode: takrat je njena električna prevodnost najnižja, zato je najbolj sposobna sprejemati informacije. Če o božanskih razsežnostih na tem mestu sploh še ne razpredamo …
Oktet obred
Vedno je kot prvič. Vedno te neka notranja pripravljenost žene, da narediš vse prav. Nekaj se nas je na tisti najbolj meglen dan v letu družilo že od zgodnjega jutra, ker smo šli na skrito lokacijo še praznovat sončni vzhod. Nismo ga videli, smo ga pa obredno doživeli. Tudi s stojami na glavi!
Družba, ki se je medtem nabrala ob jezeru ob dogovorjeni uri, je z mano krenila na kratko ogrevanje in energijsko posvetitev vodi. Nismo se opogumljali, da bomo carji, ker to zmoremo, ampak smo se spomnili, da voda obstaja v petih pojavnih oblikah: kot tekočina, led, para, plazma, nosilka informacij. In mi, sem pozvala že umirjeno, z dihanjem kalibrirano ter povezano družbo, smo lahko 6. element: tisti, ki vanjo vnaša sporočila za zdravo sedanjost in prihodnost. Klasično ali religiozno čiščenje ‘grehov’ z vodo je mimo, Zemlja ne potrebuje več naših smeti. Kar je težkega, in ni primarno naše, lahko pošljemo v svetlobo v transformacijo. Mi pa podarimo vodi naše najboljše, kar prinašamo, svoj eliksir namenov za najvišje dobro, občutke iz dobrih doživetij, tistih, v katerih nam je pelo srce, ko smo se počutili eno s stvarstvom in s soljudmi.
Še nekaj vdihov v tišini, da smo zbrali te občutke pri sebi, nato pa jih strnili vsak v nekaj besed. Koherenco, ki se je ustvarila med našimi mislimi in srci, sem povezala še z vonjem prižganega svetega lesa, ročno nabranega v Peruju, da smo si ga podali in se prečistili.
In smo šli. 3 stopinje Celzija zrak, 5 voda. Najprej tišina, potem kmalu vriski, spodbujanje navihanih pogumnih z brega, in …. spet tišina. Tako smo se umirili, posvetili, obrnili vase in se podarili vodi in svoji svobodi.
Čar transformacije, otipljive spremembe. Hlad nenadoma ni bil pomemben, nasmeški so nas povezali v novo družino.
Le kaj bomo še ušpičili? Že nabiramo kondicijo 🙂
Še en dan
In dan zatem? Podobno obredje, še več igrivosti, nova presenečenja, druga dinamika, dragoceni udeleženci, tudi otroci so med nami …
Vsakokrat pa na koncu še razdelitev kruhka med zbrane, tokrat smo si zaslužili še topla pečena jabolka iz Urškine zgodnje jutranje peke. Dinamika v naši skupini Moč obreda na Facebooku, ki še raste, je dobila nov zagon, sporočila o občutkih so kar deževala.
Ob-RED
Obredje mi je všeč tudi zaradi tega, ker zlogi v njem ustvarjajo svetove. V obredju JE RED, in Red je zato že 12 let tudi v imenu enega od mojih brandov. Z drugo besedo je obred tudi RITUAL. In kar koli, kar ima ritko, ima igriv potencial (tako me je vedno mikalo živeti v Koritnem pri Bledu, ponudbe, prosim, na zasebno sporočilo! Zgornji del, seveda. Najlepši razgled od Karavank do Jelovice in Pokljuke, do Gradu in naprej do sončnega zahoda za Triglavom. Hvala!)
Obred. Ritual. Posvetitev, ceremonija. Kar prisluhni, kako zvenijo te besede, kot eno močno dišeče cvetje, ki migota pred tabo, zlato od cvetnega prahu in gostega vonja ter povešeno od lenobnih kosmatih čmrljev. Ali pa kot zimska pravljica, skrita v šesterokrakem čudežu zilijona snežink.
Obred krepi pomirjujoče zavedanje, da začenjaš nekaj novega, da imaš priložnost, da se posvetiš sebi in stvarstvu, ljubeče, zavestno in – vedno, kot da je prvič. Kot da je vedno prvič! Sveže, presenetljivo, osvežujoče, spoštljivo. Blaženo.
Zato plavam tudi v mrzli vodi. Tudi zato.
„Pa zakaj plavate v tej mrzli vodi?“
Nekje vmes se je, seveda na Fbju, postavilo vprašanje, iz katerega je vela jasno izražena skepsa o normalnosti mojega/našega početja: „Pa zakaj plavate v tej mrzli vodi?“
Odgovor je lahko tudi … čisto stvaren in fiziološki. Večina reče, da zato, da si dokaže, kaj vse zmore. Za krepitev svojega ‘mindseta’. Za spodbudo in pogum. Tudi prav. Meni to ni bil nikoli take vrste izziv. Je pa res, da poleg vseh metafizičnih razsežnosti mraz okoli našega telesa omogoča tudi cel kup psiho-fizičnih koristi. Telegrafsko:
- predrami naših 90 kilometrov žilnega sistema, pospeši cirkulacijo, zažene limfo in srečne hormončke
- požene po telesu kri, nahranjeno s kisikom in svežimi hranili
- sprosti vezi in mišične bolečine
- pomaga pri odpravi dolgotrajnih glavobolov
- obda nas z veseljem noradrenalina, ki pravi „ostani še malo in se poigraj“
- spodbudi dober spanec in še veliko tega
- celostno pa lahko učinke opišem kar s komentarjem dohtarja – F. Prešerna: nam oživlja žile, srce razjasni in oko!
In kam naprej?
Nekaj dni po tej januarski iniciaciji so me razni ljudje in sorodniki, te dni po večini prehlajeni, spraševali, če imam kaj posledic po zimskem plavanju. V bistvu ja, sem rekla: mir, zadovoljstvo, veliko hvaležnost za vse, ki so se mi pridružili, in motiviranost, da še kaj obrednega ušpičimo.
Gotovo se vidimo ob letu osorej. 19. 1. 2021. Samo še lokacijo sporočim. Itak nikoli ne stopamo v iste vode!
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: osebni arhiv
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.