Kaj dobiš, ko daš tri zagrete študente psihologije v en študentski dom? V tem primeru – Zavod Empatiko. Toda kam segajo začetki ideje in od kod ta zagretost? Najprej moram malo predstaviti mojo študijsko pot. Je precej pestra, skorajda filmska. Že od drugega letnika srednje šole sem želel študirati psihologijo. Ideja, da bi lahko živel od tega, da sebi in drugim pomagam izboljšati kvaliteto življenja, se mi je zdela fascinantna. Ko sem na informativnih dnevih ugotovil, kakšne so omejitve na študiju psihologije v Ljubljani, me je en teden bolela glava. Do takrat sem se učil, kolikor je bilo pač treba, in nisem imel bleščečih ocen. Toda z odločitvijo za psihologijo se je močno dvignila motivacija za učenje in za odličnost. Zavihal sem rokave in se prav lotil učenja. A ni mi uspelo sprve.
Ko zgrešim cilj za manj kot točko …
Do konca 4. letnika in po maturi sem imel že kar nekaj točk, upal sem, da dovolj. Rezultati so pokazali, da mi je zmanjkalo 0,6 točke (1 točka na maturi). Ena sama točka. Lahko si predstavljate razočaranje, ko si po toliko vloženega truda tako blizu, a hkrati tako daleč. Moral sem ubrati drugo pot.
Vpisal sem se na študij filozofije, misleč, da bo to zadostilo moji želji po razumevanju človeškega delovanja in razmišljanja. Toda že takoj po prvih nekaj predavanjih in po posvetu s predstojnikom oddelka, sem uvidel, da ne spadam na študij filozofije, saj nima v okviru študija (še posebej v prvem letniku) prav nič skupnega s psihologijo. Sledilo je leto fizičnega dela in učenja za višanje mature. V tem letu sem imel čas tudi razmišljati o prihodnosti. Brez tega napornega leta verjetno ne bi bil, kjer sem zdaj.
Dosežem več … a vseeno premalo. Kaj mi preostane?
Na ponovnem pisanju mature mi je uspelo pridobiti še eno točko, kolikor mi je zmanjkalo v prejšnjem poskusu. Toda tokrat so se še zvišale omejitve. Spet sem izvisel, tokrat za več kot eno točko. Imel sem občutek, da mi psihologija pač ni namenjena. Sicer sem čutil, da so se mi podrle sanje, ampak sem se nekako sprijaznil, da moram najti alternativo, pri kateri bom lahko še vedno pomagal ljudem pri višanju kvalitete življenja z močjo besede.
Tako sem se vpisal na teološko fakulteto na teološke in religijske študije z namenom, da bom po dodiplomskem študiju magistriral iz družinskih in zakonskih študij ter postal družinski in zakonski terapevt. To se mi je zdelo še najbližje psihologiji od vseh študijskih smeri v Ljubljani. Pri tem mi je pomagalo tudi sanjarjenje o svojem centru, v katerega bi prihajale družine, ki čutijo, da se medsebojno oddaljujejo, da se njihovi odnosi krhajo in bi preživeli teden ali dva odmaknjeni od civilizacije, kjer bi delali na odnosih.
A zgodi se čudež!
Toda tistega leta se je zgodilo nekaj, kar se ni še nikoli in se najverjetneje nikoli več ne bo. Na psihologiji so razpisali drugi rok, ker se 8 prijavljenih za vpis ni vpisalo. Tako sem dobil še drugo priložnost in tokrat so bile omejitve nižje, bil sem z lahkoto sprejet. Si lahko predstavljate občutek sreče, ko si sprejet na želen študij po tem, ko vložiš toliko časa in truda v to ter se na koncu že sprijazniš, da tega ne boš dosegel? Ta občutek je težko opisati z besedami, lahko pa povem, da mi je to dalo ogromno zagona za študij ter za obštudijsko udejstvovanje.
Bil sem poln entuziazma za nove projekte in željan znanja, ki bi ga lahko čimprej uporabil. V meni pa je še vedno nekje potihem tlela želja po tem, da nekaj samostojno ustvarim.
V triu začnemo udejanjati moje sanje
Imel sem srečo. V študentskem domu sem spoznal dve kolegici, ki sta bili absolventki dodiplomskega študija psihologije. To sta bili Sara Bensa in Karin Šket. Po veliko pogovorih in skupnih obrokih (vsi trije imamo radi testenine) smo ugotovili, da sta Sara in Karin enako navdušeni nad psihologijo kot jaz in si tudi želita ustvarjati nekaj svojega na tem področju.
Vsi smo bili že aktivni na veliko področjih in projektih v povezavi s psihologijo, kjer smo pridobivali izkušnje, toda postopoma se je oblikovala ideja o tem, da je smiselno, da ustanovimo nekaj svojega, da počasi začnemo samostojno izvajati projekte, za katere smo trenutno usposobljeni. Zadali pa smo si, da bomo zahtevnost projektov stopnjevali skladno s svojo profesionalno in osebnostno pripravljenostjo, vedno pa bo v ospredju višanje kvalitete življenja posameznikov preko uporabe psiholoških znanj. Po posvetu z nekaj starejšimi in bolj izkušenimi prijatelji smo se odločili za ustanovitev zavoda.
Izberemo ime, uskladimo vrednote, a prva projekta »flopneta«
Sledila je dolga izbira imena. Po dolgem viharjenju možganov smo prišli do skovanke Empatiko, ki izhaja iz besede empatija in nakazuje na to, da je empatičnost ena naših glavnih vrednot. Zavod smo tako ustanovili januarja 2018. Ko smo končali z vsemi formalnimi obveznostmi in opazili, kako neizkušeni smo na tem področju ter koliko se bo treba naučiti, smo se lotili prvih vsebinskih projektov.
Prva dva projekta sta bila popolnoma neuspešna – želeli smo izvajati rojstnodnevne zabave za otroke in pripraviti romantični oddih v Istri. V oboje smo vložili veliko časa in truda, toda ker smo ravno začeli, nas ni še nihče poznal in ni bilo interesa za našo ponudbo rojstnodnevnih zabav, romantični oddih pa je bil odvisen od razpisa, ki ga nismo dobili. Na srečo nismo obupali.
Vztrajamo, pilimo, rastemo …
Poleti 2018 smo imeli prva dva uspešna projekta. Zahvaljujoč Evi Kozjak in Natalji Marc, ki sta zagnani študentki razrednega pouka, smo speljali otroški tabor Od kamenčka do zvezd in zatem še Mladost v Smokvici, skupaj z našim tehničnim mojstrom Giannijem Darišom. Ta dva projekta sta nas opogumila za nadaljnjo pot, da smo v drugem letu delovanja izpeljali več taborov in delavnic.
Od tu dalje smo se širili. V ekipo smo sprejeli še Davida Babiča, ki je v vsestransko pomoč, kot študent socialnega dela se spozna na administrativne postopke in obvlada komunikacijo. Pridružila se nam je tudi Gaja Prinčič, študentka komunikologije, ki nam pomaga pri marketingu in javni podobi Empatika, naša zadnja pridobitev pa je Katarina Sinja Miloševič, ki zaključuje študij psihologije v Ljubljani in sodeluje pri vsebinskem strokovnem delu.
Bogatenje življenja drugim viša kakovost življenja tudi nam
V času obstoja Empatika pa smo ugotovili, da ne višamo kvalitete življenja samo udeležencem in naročnikom, ampak da višamo kvaliteto življenja tudi nam, ustvarjalcem Empatika. Seligman je odkril, da je za srečno življenje pomembnih 5 faktorjev (PERMA model) in sicer pogosto doživljanje prijetnih čustev, redna občutja zanosa, dobri medosebni odnosi, občutje smisla in dosežki, na katere smo ponosni.
V sklopu Empatika uresničujemo praktično vseh pet faktorjev – preko dobrih odnosov (vsi člani zavoda smo tudi osebno prijatelji) in dobrega vzdušja v skupini doživljamo veliko prijetnih čustev. Zanos čutimo predvsem ob pripravah in izvajanju projektov, občutek smisla pa čutimo praktično ves čas, ob uresničevanju vizije. Dosežke pa opazimo predvsem, ko zaključujemo projekte in ko reflektiramo, kaj vse smo dosegli v preteklih letih.
Končujemo študij in prihaja nova vizija
Trenutno je organizacija v fazi sprememb, velik del ekipe zaključuje študij in vsekakor se bo spremenil način delovanja Empatika. Vam pa lahko zaupam, da je vizija, cilj ki ga želim(o) doseči v roku 10 let, lasten center za duševno zdravje oziroma duševno dobro počutje, kjer bi se preko strokovne podpore v mirnem okolju slovenske Istre udeleženci sprostili, občutili mir in pridobili orodja, ki bi jim pomagala pri soočanju s stresom v vsakdanjem življenju, da postane ta občutek dosegljiv vsak dan, kljub napornemu življenjskemu tempu. Trenutno so to še sanje, a vsak dan delamo majhne korake na poti uresničevanja vizije.
Zaključujem pa s hvaležnostjo. Hvaležen sem za čudež, da sem bil sprejet na psihologijo, da sem spoznal tako odlične sodelavke in sodelavce, da smo s samoiniciativnostjo uspeli nekaj doseči in da skupaj z ekipo delamo, kar nas veseli in s tem pomagamo drugim. Hvaležen sem tudi, da imam možnost delit to zgodbo s tabo. Morda te navdihne, da nadaljuješ po svoji poti, tudi ko se soočiš z zavrnitvijo in neuspehom ter tako uresničuješ svoje poslanstvo.
****
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: osebni arhiv
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.