srž za.me

Kaj so zdrave meje?

Avtor: Mirela Smajić 3. septembra, 2022

Velikokrat smo dolgo časa voljni prenašati marsikaj, kar nam ne ustreza. Posledično pa smo lahko pri postavljanju meja nerodni, vzkipljivi ali celo napadalni. Zdrava osebno mejo vidim kot nekakšno razdaljo ali polje, v katerega obe strani vložita spoštljivost do sebe in bližnjega, zaupanje, voljnost biti ranljiv in obenem hvaležnost za odnos. Predpogoj za zdrave osebne meje na katerem koli področju pa je poznavanje sebe in zavedanje svojih notranjih ter zunanjih virov. Vsekakor tudi spoštovanje sebe in zaupanje vase. Intimen in globok odnos s samim seboj. Lahko bi rekli, da že sama besedna zveza ni prav posebej privlačna. Ko zraven omenimo še delo na sebi, vse skupaj ne zveni prav nič privlačno.

Kdaj in kako se začnemo zavedati potrebe po postavljanju meja ter kako jih sploh postavimo?

Tudi tu odgovor ni preprost. Včasih slišimo ali preberemo, da smo vsi eno. Nekateri to razumejo zelo dobesedno. Pa vendar se nekje jaz končam in ti začneš. V zemeljskem življenju imamo tudi določene dogovore o razmejitvah, do kje dovolim drugemu človeku, kaj je moje in kaj tvoje, kje je moj dom in kje je tvoj dom.

Celo življenje se učimo postavljati meje. Kdaj in v kolikšni meri se tega procesa zavedamo, je pa zelo zanimivo vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti. Gre namreč za zelo intimne in individualne procese, ki jih ne gre posploševati. V otroštvu nas o mejah z besedami ali zgledom poučujejo starši, vzgojitelji, učitelji in ljudje, s katerimi preživljamo čas. Tako oblikujemo neko predstavo in vzorce obnašanja glede fizičnih meja, glede dotikov in telesne bližine, osebnega prostora, zemljišča, doma. Fizične meje večina ljudi kar razume, a tudi tu so razumevanja različna. Naleteli boste tudi na koga, ki se mu zdi povsem v redu, da brez vprašanja pride po solato na vaš vrt, ker sta že dva tedna prijatelja. Še bolj zanimivo postane pri psiholoških in čustvenih mejah.

Prvi korak je torej dobro poznavanje sebe. Potem drugim predstavimo, kakšen odnos si želimo, kaj je za nas sprejemljivo, kaj nam je všeč in kaj ne. Damo jim nekakšen zemljevid ali navodilo za uporabo. To ni vsem všeč. Nekateri vas bodo imeli za zahtevne, nekateri za sebične. Nekateri imajo radi nejasen odnos, ker je dobra podlaga za ustvarjanje drame. Veliko ljudi je odvisnih od drame, ki jo ustvarjajo v odnosih.

Menim, da nihče ne potrebuje dna, da se loti dela na tem področju. Tako je veliko lahkotnejše in enostavnejše. Več energije imamo za spremembo. Obenem pa tako radi vse naredimo sami, kajne.

Kako postavljanje meja vpliva na naše življenje?

Mnogi ljudje imajo radi nedorečene ali ohlapno dorečene stvari, ker je znotraj tega obilo manevrskega prostora za čustveno manipulacijo. Vsi včasih manipuliramo, to je dejstvo. Že nek vzpodbuden namig nekomu je manipulacija. Osebno mi je nesprejemljiva manipulacija, s katero povzročamo škodo ali nekomu nekaj odvzamemo, ga pomanjšujemo, izsiljujemo in podobno. Uporabo manipulacije, da se zavarujemo pred napadom ali oškodovanjem pa vidim kot povsem sprejemljivo. Na nek način kot samoobrambo ali samovarovalno vedenje.

Kaj pa če te uporaba manipulacije za zaščito sebe, ustvari hladno, nedostopno in čustveno otopelo osebo?

Pri manipulaciji, kot obrambnem vedenju, nisem imela v mislih, da bi bili ves čas na preži, kako se bomo zavarovali pred morebitnimi napadi in da bi nas to čustveno obremenilo. Pridejo pa situacije, ko se dejansko moramo zavarovati. Recimo, da o nečem ne povemo vsega, kar vemo, ker bi nam to povzročilo sitnosti povsem po nepotrebnem. Nekateri ljudje v odnosih vedno položijo »vse karte na mizo« in mislijo, da to velja tudi za druge. Mnogi to iskrenost in odprtost uporabijo kot orožje, ko jim kakšna naša poteza ni všeč ali ne igramo »po njihovih pravilih«.

Kdor ima velik odpor do manipulacije, jo privlači. Na manipulacijo imamo različne poglede. Lahko je ugodna, lahko neugodna. Nekateri recimo uživajo ob tem, ko nekoga malce »prinesejo naokoli«, še ponosni so na to. Tudi to je izbira, do katere imajo pravico, ni pa prijetna za tistega, ki je na drugi strani. Seveda pa vedno mi sami izbiramo svoje razpoloženje in s tem ustvarimo svoj temperament, ki  posledično oblikuje našo osebnost. Ne glede na to, kaj se nam zgodi, pa imamo izbiro, kako razmišljamo, čustvujemo in kdo smo. Torej mi sami sebe ustvarimo hladne, nedostopne in otopele. To izberemo.

Zakaj se nam, še posebej ženskam, ob postavljanju meja zbujajo občutki krivde?

Postavljanje osebnih meja je pogosto označeno negativno, sploh, če je pobudnica ženska. Hitro je označena za zahtevno,  nedostopno, neprivlačno ali ukazovalno. Moški z enakim vedenjem je za razliko od nje, pravi dedec. Mnoge ženske smo naučene pomanjševanja sebe. Zdi se mi, da je to naša globoka rana, tudi rana naših prednic.

Ko opravimo notranje delo in ozavestimo, da imamo pravico biti spoštljivi do sebe in da si zaslužimo spoštovanje drugih, se rodi želja po novem načinu razmejevanja. Ko začnemo svoja spoznanja vnašati v prakso in odnose z drugimi, se pogosto spopadamo z občutki krivde. Naše lastno novo obnašanje je celo nam tuje. Nismo ga vajeni. Ob tem lahko čutimo odpor, postopno pa pridobimo samozavest. Včasih si moramo naše besede zapisati in jih vaditi pred ogledalom, da smo jih voljni izgovoriti ob ljudeh, ki so vajeni našega drugačnega obnašanja.

Nekateri bodo naše nove meje namerno prestopali, nekateri se nam bodo upirali, nekateri se nam bodo posmehovali ali se norčevali iz nas. Nekateri nas bodo obsojali. Vse to je vredno preseči. Zame je bilo vredno in za veliko mojih klientov enako. Po mojih izkušnjah so ravno ti odzivi ljudi velik dokaz, kako nujno je postavljanje osebne meje na novo. Včasih je potrebno nekoga tudi povsem izključiti iz svojega življenja. Pogosto je ta človek sorodnik in tudi tu je naš umik povsem v redu. Če ozavestimo, da je nekdo uničevalen za nas in za naše zdravje ali ustvarjalno pot, je postavljanje meja naša izbira. Vedno imamo izbiro.

Mogoče boste presenečeni, če vam povem, da običajno posledice oblikovanja teh novih zdravih osebnih meja sploh niso tako dramatične. Velikokrat se ljudje, ki nas v resnici cenijo brez problema prilagodijo našim navodilom za uporabo. Nekaterim je naše novo vedenje celo všeč in rečejo: »No, končno si se začel ali začela ceniti.«

Kaj so najbolj pogosti izzivi klientov, ki iščejo pomoč in podporo?

Izzivi so v praksi zelo različni. Moji klienti potrebujejo sočutno pričo, ki jih v resnici začuti, ne le razume. To so ljudje, ki veliko zaznavajo in od svojega življenja želijo nekaj več. V svojem okolju so pogosto nerazumljeni, ker so visoko senzibilni in empatični. Velikokrat slišijo, da so preveč občutljivi.

Pogosto so zapleteni v odnose z narcisi ali z ljudmi, ki imajo takšne poteze ali vedenja. Zaradi bogatih osebnih izkušenj  na tem področju imam tu prednost in zlahka vstopam v tovrstne situacije. Ne bojim se groženj in napadalnih ljudi. Če bi imela znanja in veščine, da bi sama sebi pomagala že pred desetletji, bi bila zelo hvaležna. To je moj motiv, da na tem področju delujem.

Zavedanje, da se da drugače in da se tega lahko vsak nauči, me navdihuje in mi daje upanje, da lahko ustvarjamo lep svet. Iz ust mojih klientov običajno slišim, da se tega, kar prejmejo, ne da opisati z besedami. Bi pa rekla, da  je v procesih prisotna višja sila, ki je ne znam razložiti. V bistvu je niti ne morem. To lahko le začutimo.

Ali pri svojem delu opažaš, da se pojavlja nek kolektivni vzorec, ki je povezan prav s postavljanjem zdravih osebnih meja? Kakšni so tvoji uvidi glede tega?

No, tule pa bi lahko več ur pisala. Bom na kratko navrgla nekaj iztočnic, katera omejujoča prepričanja in vzorce opazim. »Nisem nič posebnega.« »Nisem vreden/na.« Žrtvovanje za drugega. Nadzor nad bližnjim. Prenašanje odgovornosti za počutje. Vsiljevanje krivde za bolezen. Strah pred boleznijo. Ne zavedanje odgovornosti za lastno zdravje.

Moj uvid je, da smo kolektivno ljudje zelo ranjeni, pri čustveni pismenosti pa mnogi povsem na začetku. Veliko je obsojanja in prestopanja osebnih meja na vse mogoče načine. Ne zavedamo se, da nam že besede na plan pritegnejo različne občutke in da se nanje odzivamo povsem individualno. Mnogi mislijo, da tako kot razumejo stvari oni, razumejo tudi drugi. Enako je pri občutenju posameznih dogodkov ali situacij.

»Zakaj moj moški ne čuti enako kot jaz?«, »Zakaj ne razume, da je zame nekaj zelo intenzivno?« se sprašuje veliko žensk. Zato, ker ni v tvojem telesu. Ima svoj sistem vrednot, razmišljanja in čustvovanja. Mnogi mislijo, da so vsi enaki kot oni. V teoriji celo vedo, da to ne pije vode, v odnosu pa pričakujejo takšno vedenje. Radi bi, da bi jim drugi brali misli in počeli stvari na način, da jim ugodijo. Radi bi, da uganemo, kaj jih razveseljuje. Ko opazijo, da v praksi to ne deluje se počutijo kot, da so sami v boju proti celemu svetu ali pa pred svetom bežijo. Vsi smo na poti učenja, zadnji dve leti pa smo imeli intenziv.

Kaj trenutno ustvarjaš, čemu se najbolj posvečaš, kaj načrtuješ in kje te lahko najdemo?

Zadnje mesece veliko pišem. Zorijo moje notranje želje, da ljudi podprem s knjigami. Mogoče najprej s kakšnim priročnikom za začetnike pri delu na sebi. Tem bi se najraje približala, ker se mi zdi ta prvi korak za vsakogar najtežji in obenem najpomembnejši. Izredno dobro mi gre pretvarjanje teorije v prakso ali bolje rečeno, obratno, pretvarjanje prakse v teorijo. Res rada pišem. To me navdihuje in polni.

Najraje se prepustim in se popolnoma prilagodim trenutni potrebi človeka, ki pride do mene. Velikokrat naš um niti ne ve, kaj potrebujemo, sploh, če smo v globoki osebni stiski. Ponudim lahko obilo konkretnih praktičnih nasvetov za oblikovanje zdravih osebnih meja, ki slonijo na naravnih zakonitostih in delujejo, če smo jih le voljni uporabiti v praksi. Visoka senzibilnost mi pomaga ustvariti izredno hiter dober stik s klientom. Iz tega naslova je že prvo srečanje intenzivno in bogato. Kdor se je voljan naučiti kvalitetnega opazovanja svojih misli, občutkov in čustev, zelo uspešno poučujem tudi ta del. Predvsem pa sem tu zato, da ljudem pomagam odložiti čustvena bremena oziroma razbremeniti v telo zaklenjena čustva, ki jih lahko ob klientu začutim v svojem telesu.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv Bernarde Mlakar