srž za.me

Marjeta: tista, ki dela nakit iz premoga

by Ines Ćeman 18. januarja, 2023

Marjeto Hribar sem spoznala na velikem dogodku Dewesofta, ko smo bili vsi Katapult-ovci vabljeni, da prisostvujemo podpisu, ki je za prihodnost naše velike družine zagotovo zgodovinske vrednosti že zdaj. Dobro, bom bolje razložila kdo sta oče in mati, kdo smo otroci in kaj nam pomeni ta projekt in nenazadnje, kaj ima vse skupaj z Marjeto in njenim Kuolmi-jem in črnim zlatom, a ne čisto takoj. Sedaj pa k Marjeti: čudežni oblikovalki, ki je črno zlato (premog) v obliki čutno zasnovanega nakita poslala med zvezde.

Vdih novega življenja

Kako obuditi nekaj, kar naj bi že dlje časa veljalo za mrtvo, neuporabno, nekoristno? Pravzaprav je odgovor na to vprašanje kar primeren za večino stvari, ki izgubijo sijaj ali se jih potisne v pozabo, celo pri odnosih je tako. Pozornost, delo, nega, ljubezen, strast, trud, skrb, posluh in še malo pozornosti, so prava orodja za oživitev še tako mrtve stvari, materiala ali kot sem omenila, odnosa. Marjeta je z vlaganjem vsega naštetega v premog, ki velja za 10 milijonov let staro okamnino, dejansko vdahnila novo življenje.

Ko je kot oblikovalka našla svoje izrazno sredstvo v premogu, jo je čakalo dve leti raziskovanja in poizkusov kako se premog obnaša pod različnimi pogoji. Kaj se z njim zgodi, ko pride v stik s toploto in kaj, ko ga izpostavi mrazu. »Ko pride v stik z zrakom recimo, začne razpadati.« Ima lastnosti lesa in kamna, kar na eni strani povzroča raztezanje, medtem ko je na drugi strani trden kot kamen. »Sveže nabran vsebuje še veliko vode, zato ga je potrebno zaščititi malo drugače kot suhe kose, da bi ga lahko uporabila, a vedno uporabim vse.« Uporabljali so ga že Kitajci in Rimljani, a se veliko stvari ni ohranilo. Nekoč so z njim zdravili živino, pravzaprav ima enake sestavine kot aktivno oglje, ki je sicer staro tri mesece, premog pa na milijone let. In kot pravi Marjeta, »Nekoč smo kopali, da bi ga izkopali, danes pa ostaja zakopan.« in s tem tava v pozabo, njegove koristi se pozabljajo, njegova uporaba prav tako, skratka velja za mrtvo. Potem pa pride Marjeta in začne se dogajati prava čarovnija.

Črno zlato?

Broška Kuolmi, Marjeta Hribar

»Ta črni lesk, ki ga je mogoče izvabiti iz premoga, je nekaj posebnega, drugačnega, nekaj česar doslej v nakitu še nismo videli.« pove Marjeta, a pot do leska je bila vse prej kot lahka. Dve leti je iskala sredstva, s katerimi ga je lahko zaščitila pred razpadom, da so lahko začeli nastajati prvi izdelki. Zaradi svoje lahkosti je odličen za večje prstane, uhane, obeske, saj pri nošenju ne obteži telesa. Večji kosi so sicer bolj redki in zato bolj iskani, vendar se drobir, kot se imenujejo manjši kosi in koščki, tudi porabi, recimo pri izdelavi medaljonov, mi pove. Morali bi videti kakšen pogled dobi Marjeta, ko navdušeno razlaga o nastanku premoga in mi hiti razložiti, da veliki kosi nastanejo iz velikih debel, ki so padla, drobni pa iz drobnih vejic. »Kot oblikovalka iz vsakega kosa potegnem na plan njegov edinstven karakter in tako dobim svojevrsten izdelek in prav vsak je unikat.« Z izdelki želi prikazati njegove lastnosti, zdravilnost, izpostaviti njegovo črnino, vseskozi pa išče načine, kako še drugače pokazati premog, ki smo ga že skoraj pozabili. Po njeni zaslugi je dobil ime črno zlato, ki mu zelo pristoji.

Otroška igra je rodila ljubezen do njega

»Že kot majhna punčka sem se s premogom igrala in spomnim se, da sem ga rada močila z vodo. Ko zmočiš neko prašno stvar, dobi svoj mokri videz in zasije. Zdaj mu dodajam naravna zaščitna sredstva in ta iz njega izvabijo njegov notranji sijaj.« Verjetno Marjeta prav zato pravi, da premog kot tak v resnici paše na našo slovensko dušo. Na zunaj krhki, zmedeni, s kančkom pomanjkanja samozavesti in zavedanja svojih vrednot, znotraj sebe in ob čisto mali dozi pozornosti in milosti pa vsemogoči, graciozni, izjemno zanesljivi in neustavljivi. Zato ga prepoznamo kot nekaj osebnega in nekaj kar smo pripravljeni dati nase, oziroma nositi. Kljub svojemu hladnemu izgledu je premog zelo topel material. Gre za naravni kamen, ki ima svojo energijo, zato ga ob dotiku dejansko začutiš.

Za kombiniranje pri izdelavi izdelkov, premogu odgovarjajo guma, nerjaveče jeklo in medicinsko jeklo, saj z njim dobro sovpadajo, poleg tega pa so ti materiali idealni za oblikovanje zanimivih linij, kar pa Marjeti omogoča ustvarjanje kreativnega nakita. »Med najljubše kose štejem uhančke, ker se lahko nosijo vsak dan in so primerni za vsako priložnost, pa tudi broške iz organske linije, ki jih uporabljam tako na rutah, kot tudi na torbicah.« Ob posebnih priložnostih je Marjetin najljubši kos zapestnica čipka, s katero se vedno počuti nekaj posebnega in ko sem jo videla sama, sem njeno glamuroznost samo potrdila. »V mojem nakitu je veliko simbolike, narejen je iz materiala, ki smo ga morali opustiti in nanj praktično tudi že pozabili, a je del slovenske dediščine. Slovenski etnografski muzej je po razstavi, na kateri so bili tudi naši izdelki, le te označil za odličen primer nesnovne kulturne dediščine Zasavja oziroma Slovenije.« Zagotovo se strinjam, da je nekaj, kar je del preteklosti, zdaj dobilo novo obliko in je še kako usmerjeno v prihodnost.

Ko je med njima preskočila iskrica

Marjeta Hribar, Kuolmi nakit v Navdihni me

Ob menjavi načina ogrevanja, je mnogim premog ostal in tako večino premoga Marjeta prejme od lokalnih prebivalcev, ki ga imajo še doma, pa ga ne želijo kar zavreči. »Jaz sem ga vedno vesela.« pove in doda, da del premoga nabira tudi sama v gozdu. V Sloveniji se ga najde praktično povsod, če le veš kaj iskati, se navihano zasmeji. Drobna in tako mila ženska, ki v sebi skriva tako moč in voljo, da jo zlahka povežeš s to njeno črno ljubeznijo. Marjeta je odraščala v rudarski komuni, zato zelo hitro prepozna značilni vonj premoga, zato ne bi izgubljala besed o tem, da ga zlahka najde, ali bolje rečeno zvoha sredi gozda.

»Evo, ena zanimiva zgodba zate, ki obožuješ vsebino.« mi je rekla in nadaljevala. »Me pokliče gospod in mi pove, da je v naših koncih kupil hišo. Super, čestitke, sem pomislila, ampak kaj ima to z mano, sem postala radovedna.« jaz pa sem si jo lahko kar predstavljala, kako razširi zenice, zraven pa navihano skomiga z rameni. »Podrli smo steno v hiši in našli nekaj, kar bi vas znalo zanimati. Za steno smo naleteli na sobo premoga.« na tem mestu verjetno sploh ne rabim pisat, da jo vidim še isti dan tam ne? »Gospod me je vprašal, če bi si želela to pogledati, meni pa se je ob prihodu široko smejalo ob pogledu na zaklad,« je glasno prekinila moj miselni tok.

»Tukaj je moje srce«

Marjeta ima skromno delavnico, pravzaprav garažo, na kateri so res stara vrata, kot jih opiše sama. »Ampak a veš, to sem jaz,« mi reče. Marjeta je študirala teologijo in od nekdaj oblikovala nakit, ko pa se je vrnila k premogu, je začutila, da bo nakitu lahko dodala lokalno zgodbo. Zgodbo Zasavja, na katerega jo močno vežejo korenine. »Tukaj je moje srce.« Jaz pa se ozrem in me prešine misel. Čeprav razgled od tu (stojiva zunaj pred delavnico) ni ravno daljnosežen, jaz meja njeni perspektivi in ambiciji ne vidim. Navdihujoče, preprosto navdihujoče. »Premog najprej potopim v naravne smole, da se pore zaprejo, nato ga brusim, režem na primerne kose in dodajam stare rudarske materiale, kot so nerjaveče jeklo, guma, filc, kombiniram tudi baker. Vsakemu kosu se posvetim, zato se še vedno spominjam vseh kosov in točno vem, kako sem kakšnega izdelala.« Čeprav sem slišala in poslušala vse kar je povedala, drugače tega ne bi mogla zapisati, je opazila, da sem nekako odsotna, zamišljena. Tisti trenutek sem imela samo še eno vprašanje in ji ga zastavila.

Marjeta, si mu kaj podobna? V trenutku sem imela vso njeno pozornost. Drobna, oblečena v temna oblačila, skrita, skromna, tiha, kot bi nekaj čakala, ko spregovoriš z njo in jo začneš spoznavati, pa se ti pred očmi začne odvijati nekaj velikega, gracioznega, cvetočega in to v več odtenkih. Če mi je maloprej razložila, da je premog črn in z določenimi tehnikami iz njega izvabimo ves njegov sijaj in prezenco, sem imela zdaj pred seboj njegovo še kako močno predstavnico v obliki človeka. Človeka, ki je v njem prepoznal tisto več. Človeka, ki zelo očitno čuti z njim. »Verjetno sem mu res malo podobna.« je odgovorila. Veličastno. Hvala Marjeta. Kaj vse sta že doživela skupaj, pa kaj vse še bosta. Vesela sem, da je med vama ob tvoji vrnitvi v Slovenijo preskočila iskrica.

Izkopan in poslan med zvezde

»Med svoje ponose zagotovo štejem srce, ki smo ga izdelali za kip Rudarja Prometeja, ki stoji nad Trbovljami.« Gre za osemmetrsko skulpturo, katere avtor je Zoran Poznič, nekdanji minister za kulturo. Knapovsko srce je sestavljeno iz dveh polovic, pri čemer je ena polovica moška in je posvečena vsem Knapom, ki so kopali rudo, druga polovica pa časti vse žene, ki so skrbele za tri vogale hiše, v tišini garale ter vzgajale nove rodove. Marjeta je izdelala tudi dve kroni za Miss Slovenije 2018 in 2019, njen nakit nosita celo Miss Indije in Miss Californije, sodelovala je z Alpino, za katero je izdelala kolekcijo čevljev in kasneje prejela klic gospe, ki ji je želela samo sporočiti, da je čevlje iz te kolekcije ponosila in so uničeni, kamenčki na njih pa se še kar svetijo.

Manšetni gumbi so Marjetin izdelek, ki je prišel celo na drugo stran sveta in sicer v Nasin center, kamor jih je kot poslovna darila odnesel dr. Jure Knez s svojim Dewesoft-om. Manšetne gumbe izpod rok Marjete in blagovne znamke Kuolmi nosita tudi Luka Dončić in Primož Roglič, Zoran Poznič pa jih je nosil na dan, ko se je srečal s papežem Frančiškom. Januarja 2021 so se Kuolmi izdelki podelili vsem nominirancem na Grammy-jih. Saj vemo kakšne obsežnosti prireditev je to. To sodelovanje si Marjeta prav zares šteje v čast, pot do tu pa je izjemno zanimiva, saj pravi, da se ob vsakem projektu običajno vzporedno že odpirajo novi.

»Povabilo ‘grammyjev’ – ni šlo za spam pošto«

Najprej so jo povabili iz Fakultete za medije in Fakultete za design k sodelovanju, pri katerem je nastala široko zastavljena študija njenega dela. Ta študija je bila predstavljena v Italiji in objavljena v enem od njihovih zbornikov. Objavo je zasledila ena od ameriških revij in Marjeto povabila na predstavitev njenega dela v njihovem članku. Članek je bil obsežen in objavljen na kar osmih straneh. »Mislim, da se je tu začrtala linija do grammy-jev,« skromno reče. »Ko dobiš povabilo med elektronsko pošto, si najprej misliš, da gre za ´fake` pošto,« se spominja Marjeta. No, ni šlo za spam ali kakorkoli vsiljeno pošto, temveč za čisto pravo vabilo k sodelovanju, s katerim je navdušila in kasneje pridobila nove naročnike za svoje prečudovite izdelke.

Medalje za rokometno evropsko prvenstvo, Marjeta Hribar, Kuolmi

»Največ mi pomeni, da so veliko mojega nakita prek meja odnesli zamejski Slovenci, predvsem v Južno Ameriko in Avstralijo. Mnogi so ga v tujino pošiljali kot košček Slovenije, košček doma, zaradi česar se je po svetu razširila ideja in rodila kar nekaj večjih projektov.«

Zadnji večji projekt v lanskem letu se je odvil pred kratkim in še ni bil popolnoma zaključen v trenutku, ko sva z Marjeto sproščeno klepetali, čeprav je bila v mislih kar precej tam. Medalje. Tako je. Čisto prave medalje in ne malo njih. Za celo evropsko rokometno prvenstvo za ženske, ki se je odvilo novembra 2022. »Seveda brez premoga v mojem stilu oblikovanja ni šlo, saj je to moj osnovni material. Medalje so velike, z modrim trakom prvenstva, predvsem pa so težke. Tako težke, kot je bila težka borba zanje. Ko me ljudje vprašajo, kateri premog uporabljam pri ustvarjanju, vedno ponosno povem, da je to v večini zasavski premog. Tudi pri medaljah sem ustvarjala z zasavskim, torej bodo zmagovalke odnesle košček Slovenije s seboj, kamorkoli bodo odšle.«

»Ponosna sem na svojo prehojeno pot.« Draga Marjeta, lahko si, prav zares. Srečno na Golden Globes januarja 2023, ki ga nismo omenili, bomo pa o tem dosežku z veseljem prebirali, ko bo mimo.

Katapult?

Zapestnica Kuolmi, Marjeta Hribar

Na začetku sem obljubila, da bom malček več povedala o družini Dewesoft – Katapult, ki prepoznavata Akrobate, ki s svojimi start-upi želijo pustiti pečat.

Kuolmi (nekoč start-up) je podjetje, ki deluje pod okriljem Katapulta (mama). Katapult je hčerinsko podjetje Dewesofta (oče), katerega predsednik je dr. Jure Knez. Je start up spodbujevalnik, ki ga je z ogromno ljubezni zagnal prav Jure, z željo pomagati čim več mladim podjetnikom. Ideja je osnova, potem pride poslovni načrt, velika želja po ustvarjanju, začetni kapital, prostori, računovodstvo, pravna podlaga z nasveti, najemi strojev, materialov itd. itd. Katapult bo z veseljem poskrbel za večino naštetega, če le pridete z idejo, ki jo podpirate z žarom v očeh. Marjeta je ta žar imela in Marjeta je Akrobat. Projekt za katerega se je podpisalo uporabno dovoljenje za zemljišče z občino Trbovlje ta dan, ko sem Marjeto spoznala, pa je za vse nas Akrobate pomemben zato, ker bo na tem zemljišču stal največji in najlepši kampus Katapulta, kjer bo prostora dovolj za vse, ki žarimo in ustvarjamo svoje sanje.

Foto: Marjetin osebni arhiv

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.

Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje.

Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.