Poštenost, iskrenost in nenavezanost

Poštenost, iskrenost in nenavezanost

Poštenost, iskrenost in nenavezanost

avtor 11. januarja, 2024

Današnji čas ni zgolj obdobje zunanjih kriz, ki so nam bolj ali manj dobro znane, ampak tudi notranjih, subjektivnih, in lahko bi rekli tudi duhovnih. Vsak posameznik te krize doživlja na svoj način in se trudi najti ustrezne rešitve. Uradne religije so večinoma postale preveč rigidne in dogmatične, pogosto pa ne zmorejo več naslavljati izzivov sodobnega časa. Veliko ljudi zato preizkuša različne tehnike in metode, ki sicer izvirajo iz resnih naukov, a so včasih postale zgolj sredstvo za kovanje dobička – to lahko imenujemo kar komercializacija duhovnosti. Pozabili pa smo, da so bili veliki duhovni nauki vedno preprosti, in čeprav morda večplastni, so bili vsaj v osnovah razumljivi vsakomur. Kako prepoznati, kaj je “tisto pravo”?

Spomnimo se Budove plemenite osemčlene poti, ki temelji na modrosti, etičnem ravnanju in zbranosti (več o tem v prispevku Buda – uravnoteženost v mislih, besedah in dejanjih); nekaj stoletij zatem pa Kristusovih naukov o vsevključujoči ljubezni. Na teh naukih so zrasle mogočne religije, pa vendar se zdi, da sta Budova modrost in Kristusova ljubezen v današnjem trpečem svetu “redki dobrini”. Posvetili smo se brezštevilnim ritualom, knjigam, cerkvam, templjem, podobam in praznikom (spomnimo se le, v kaj smo spremenili božič), pri čemer smo izgubili iz vida veličastnost in enostavnost teh nekoč prelomnih razodetij.

Kako bomo prepoznali nove nauke, ki bodo predstavljali nove (duhovne) korake za posameznike in človeštvo? Prvi znak bo njihova enostavnost in razumljivost za vsakogar. Zagotovo ne bodo plačljivi, kot so danes mnoge ekskluzivne ter drage “duhovne tehnike in metode”. Prav tako ne bodo zahtevali novih templjev, cerkva ali obsežnih organizacijskih struktur, saj tudi Buda in Kristus nista nikoli ničesar prodajala ali ustanavljala. Bila pa sta velika učitelja človeštva.

Umetnost samouresničitve ali kdo sem jaz

Nisem prišel zato, da bi ustanovil novo religijo. Prišel sem učit umetnost samouresničitve, kar ni ne ideologija ne religija. Koristi tako verujočim kot neverujočim. Preko vas se trudim izraziti tisto, kar sem; zato sem prišel.

Edino, kar je pomembno, je višji jaz (sebstvo). Vi ste ta višji jaz, “nesmrtno bitje.” Trpljenje se pojavi zaradi poistovetenja s čemer koli in vsem, kar ni višji jaz. Vprašajte se: “Kdo sem jaz?” Videli boste, da se istovetite bodisi z materijo (telesom), z mislijo (umom) ali z močjo (duhom). Vendar pa niste nič od tega. (Maitreja, O umetnosti samouresničitve)

Danes smo priče razpadanju starih družbenih struktur, ki so se močno oddaljile od temeljnih naukov in zakonov življenja. V kaosu moderne družbe pa se postopno razodeva nov nauk, ki človeka usmerja na pot samouresničitve. Nosilec tega nauka je Maitreja, ki skupaj s skupino mojstrov modrosti postopoma vstopa v javno življenje človeštva (več o tem lahko preberete v prispevku Zgodba, ki jo velja slišati).

Samouresničitev – kdo v resnici sem?

Samouresničitev je odgovor na vprašanje, kdo v resnici smo. Človeštvo si že dolgo postavlja to vprašanje. Na Apolonovem svetišču v Delfih je bilo nekoč zapisano: Spoznaj samega sebe! Ta izrek je bil osnova filozofije starogrškega filozofa Sokrata, ki je navdihnil številne mislece in druge vse do današnjih dni. Še samega sebe ne morem spoznati, kot se glasi delfski napis, in zato se mi zdi smešno, da bi razmišljal o rečeh, ki so mi tuje, če še tega ne vem, je pred skoraj dvema tisočletjema in pol dejal Sokrat (Platon, Fajdros, Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana 2009).

Poskusimo odgovoriti na vprašanje “Kdo sem jaz” na naslednji način (vsak posameznik, seveda, oblikuje svoj odgovor): moško telo z belo kožo, Slovenec, Evropejec, poročen, oče; ekonomist, učitelj, bloger, pisec za Navdihni.me; alpinist, planinec, aktivist; dokaj umirjen, z ekološko naravnanostjo, proti vojnam in tako naprej. Vendar pa se ob tem hitro postavi vprašanje: Kaj od tega zares predstavlja mene? Ali niso vsa ta opredeljevanja zgolj začasna, minljiva, naučena, privzgojena, pridobljena? Mar ni tudi telo le začasno? Če torej obstaja višji jaz, “nesmrtno bitje”, kako ga prepoznati?

“Eden od najlažjih načinov, da me spoznate,” pravi Maitreja, “je, da ste pošteni v mislih, iskreni v svojem duhu, da hranite svoje telo s pravilno prehrano in da se vadite v nenavezanosti. Tako ustvarjate harmonijo. Ko izkusite v sebi višji jaz in spoznate, da ste nesmrtno bitje, povsem ločeno od uma, duha in telesa, se naučite ustvarjalno in zavestno uporabljati ta Gospodova svetišča. Temu samodejno sledi proces zdravljenja.”

“Naj vaše zavedanje raste. Zavedanje bo, skupaj z inteligenco, vodilo um, duha in telo. To bo ustvarilo harmonijo med umom, duhom, telesom in višjim jazom.” (Maitreja, O umetnosti samouresničitve)

Poštenost uma, iskrenost duha in nenavezanost

Ko mislite eno, govorite drugo, delate pa nekaj tretjega, ste izgubljeni. Poštenost uma vodi do poštenega govora in poštenega delovanja. Ta skladnost vodi v mir in srečo. »Naj ste tat ali svetnik, začnete lahko takoj zdaj.« (Maitrejevi nauki: Zakoni življenja)

“Kako naj začnemo? Kako naj se vadimo v iskrenosti?” Razmislite o pogosto uporabljenem izrazu “pogovarjati se z nekom od srca k srcu”, odgovarja Maitreja. Kaj to pomeni? Pomeni, da se kažete takšni, kot ste v resnici, da komunicirate iz središča – svojega središča – iz višjega jaza (sebstvo). Vadite se v tem. To bo preobrazilo vas in ljudi okoli vas. (Maitreja, O umetnosti samouresničitve)

Začnimo s politiko: kako redko smo priča poštenemu in iskrenemu govoru ter delovanju politikov. Vendar ne obtožujmo zgolj njih. To počnemo vsi. Politiki so le najbolj izpostavljen del družbe. Ustvarili smo družbo, ki je na vseh področjih prežeta z nepoštenostjo in neiskrenostjo – od medsebojnih odnosov v družinah do odnosov v državah in v globalni skupnosti. Vsi se zavedamo, da to ni prav in da nismo pošteni in iskreni do samih sebe, do drugih ljudi, do narave. Če bi bili zares pošteni in iskreni, ne bi dopustili vojn, izkoriščanja, revščine in uničevanja okolja. A kaj, ko smo navezani na toliko stvari, ki postanejo pomembnejše od nas samih, odnosov z drugimi ljudi in naravnega okolja.

»Če ste navezani na telo, boste ugotovili, da materialnim željam in čutnim užitkom ni konca. Pohlep narašča, iskanje se nadaljuje, zadovoljstvo pa se vam vedno izmika. Če ste navezani na um, se lahko zapletete v miselne tvorbe, ideologije in izme, ki jim ni videti konca. Bolj ko iščete, bolj se oddaljujete. Več ko najdete, vedno bodo neznana področja. Pravzaprav se pri tem lahko izgubite. Ne čutite se izpolnjene. Če boste navezani na duha (moč), boste šušmarili na področjih, ki jih nikoli ne boste mogli popolnoma razumeti, prek množice izmov, kot so okultizem, spiritualizem itd. Šušmariti pomeni napačno uporabljati.«

»Nenavezanost je proces, v katerem človek opušča istovetenje z materialnim vidikom (telo), z miselnim vidikom (um) in z energijskim vidikom, oziroma vidikom moči (duh). Tako spozna in postane višji jaz.« (Maitrejevi nauki: Zakoni življenja)

Nenavezanost osvobaja

Naš um, duh in telo so čudovita orodja, ki nam omogočajo izražanje, učenje in pridobivanje izkušenj (o tem smo govorili v prispevku Zapomni si, da smrt ni konec). Vendar se pogosto zelo navežemo na stvari, spomine, osebe, uspeh, ugled, nazive, priznanja, pridobljena znanja itn. Vse to smo si nakopičili, vse to je naše. Ljubosumno čuvamo svoje “zaklade”, ki pa pogosto postanejo velika bremena v naših življenjih. Njihovo “vzdrževanje” zahteva ogromno naše energije in časa ter so vir ločevanja, sovraštva, nasilja, vojn.

Ko se poimenujete Indijec, musliman, kristjan, Evropejec ali karkoli drugega, ste nasilni. Ali razumete, zakaj je to nasilno? Ker se ločujete od preostalega človeštva. Ko se ločujete po prepričanju, narodnosti ali tradiciji, to povzroča nasilje. Zato človek, ki želi razumeti nasilje, ne pripada nobeni državi, nobeni veri, nobeni politični stranki ali političnemu sistemu; zanima ga celovito razumevanje človeštva. (Krišnamurti)

Trdno se oklepamo in navezujemo na “prigarane” miselne vzorce ter jih branimo za vsako ceno. Če se z njimi poistovetimo, postanemo eno z njimi. Poistovetimo se na primer z miselno strukturo, ki jo poimenujmo “slovenski narod”. Gre za kompleksno miselno strukturo, ki si jo delimo v okviru širše skupine (z vzgojo, učenjem, s skupnimi “rituali” itd.) in vsebuje vse tisto, kar imenujemo tradicija, skupne lastnosti, predstave itd. Težava pa nastane, če se s tem poistovetenjem ločujemo od drugih ljudi in narodov (tako nastane nacionalizem), se do njih obnašamo vzvišeno (ali ponižno), se štejemo za boljše (ali slabše) itd.

Če smo (pretirano) navezani na ideologijo, religijo, politično stranko, narod, lahko postanemo izključujoči in včasih celo sovražni do drugih. Kljub temu pa to še ne pomeni, da so religije, politične stranke, narodi, ideologije itd. sami po sebi nekaj slabega. So kot nekakšni pripomočki, ki nam služijo v določenem času in prostoru ter nam pomagajo – tako posameznikom kot tudi družbi – pri razvoju.

Če pa smo nenavezani na vse to, smo zmožni sprejemati in spoštovati drugačnost, oblikovati skupne cilje, sodelovati, medsebojno deliti dobrine, zaupati, živeti v miru – ali če vse to povemo z eno besedo: ljubiti. Navezanost vodi k ločevanju, sovraštvu, nasilju, vojnam; medtem ko nenavezanost odpira pot k vsevključujoči oziroma univerzalni ljubezni in miru.

Od notranjega k zunanjemu

Umetnost samouresničevanja je iskanje odgovora, kdo v resnici smo. V življenju se identificiramo oziroma poistovetimo z vsem mogočim – s telesom, z materialnimi dobrinami, idejami, narodom, mislimi, čustvi, spomini, nazivi, ugledom, s statusom itd. Poistovetimo se torej “z materijo (telesom), z mislijo (umom) ali z močjo (duhom)”. Um, duh in telo pa so dejansko “orodja” oziroma “telesa” višjega jaza (sebstva), da se lahko izraža, uči in pridobiva izkušnje na nižjih ravneh bivanja (o čemer smo govorili že v prispevku Zapomni si, da smrt ni konec). Mi smo torej ta višji jaz. Poštenost uma, iskrenost duha in nenavezanost predstavljajo pot, da tukaj in zdaj izkusimo svoj višji oziroma neumrljivi jaz (sebstvo).

Pri tem pa ni treba, da se takoj obremenimo s celo vrsto vprašanj kot na primer: kaj je višji jaz, kje ga lahko najdemo, kaj je duh itd.? Z umom smo ustvarili izjemno kompleksen miselni svet; ujeti smo v tako številne politične, religiozne, filozofske in druge izme; navezani smo na toliko stvari, da smo skorajda povsem izgubljeni, da ne vidimo sveta, kakršen je. Zato pogosto iščemo izhode v različnih drogah, ekstremnih športih, brezštevilnih psiholoških in »duhovnih« tehnikah itd.

Iskrenost.

Prakticirajmo poštenost uma, iskrenost duha in nenavezanost v svojih vsakdanjih odnosih in dejanjih. S tem bomo spremenili sebe in svet okoli sebe. Zapleten, konfuzen in hrupen zunanji svet je odraz naše notranje zmede. Veliko energije, ki nam ostane, ko s poštenostjo uma, iskrenostjo duha in nenavezanostjo uredimo svoj notranji svet, lahko usmerimo navzven ter ustvarimo bolj pravičen, miren in preprost svet. Pri tem pa ne pozabimo na prejšnje nauke, kot sta modrost in ljubezen, ki še vedno čakata, da ju udejanjimo.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: avtor besedila

1 komentar

Vpišite vaš komentar
  1. filomena cvikl
    #1 filomena cvikl 11 januarja, 2024, 17:47

    Veliko modrosti in resnice je v tem prispevku, trudimo se in trudimo, koliko pa smo uspešni?????????
    Hvala ekipi Navdihni me za pripevek g. Roka Kralja, zanimivo, poučno, navdihujoče, kot vedno. Učimo se……….in učimo…….

    Odgovori na komentar

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.