inspire.me

Pozitivna psihologija, ki namenoma ustvarjalno razmišlja

by Natalie Cvikl Postružnik 18. junija, 2024

Če bi poskušala opisati Nastjo (mag. Nastjo Mulej) z nekaj besedami, bi uporabila te iz naslova: pozitivna psihologija, ki namenoma ustvarjalno razmišlja. Pa 3D – njene vrednote; delo, družina, družba. Morda bi dodala še – in pri tem konstruktivno povezovalno pokara in odgovorno potrka na našo vest. Nastje se spomnim izpred 30 let, ko sva bili skupaj na izletu v Romuniji (končni izlet našega faksa) in je priplesala zmago Sloveniji. Od takrat jo spremljam in če je le možno, tudi podprem; npr. pri prvi izdaji njenega prevoda osebe, ki naju je obe zaznamoval: Edward de Bono. Mene, da sem se (lažje) premaknila iz zavarovalnice, Nastjo na njeni poslovni poti (pravi, da mu je z vidika radovednosti najbolj zvesta – boste prebrali spodaj v intervjuju, kaj s tem misli). Je avtorica maratona Pozitivne psihologije; v času samostojne poslovne poti pa se je zavezala namernemu ustvarjalnemu razmišljanju z de Bonovimi orodji. Med drugim. Odkrito spregovori tudi o tem, kako je biti znana hči znanega očeta (ddr. Matjaža Muleja). Pa o tem, kaj otroci prinesejo v življenje ženske. Skratka, naša današnja Navdihovalka, ki je iznajdljiva (se mi zdi, da bi znala iz nič skuhati kosilo ali zašiti oblačilo), soustvarjalna (sem ustvarjalna, a sem se že davno naučila, da le v timu kaj zares dosežemo) in radovedna (govori mi o stvareh, o katerih ne vem nič, pa te bom cela poslušala).

Včasih sem deževala povsod

Nastja v akciji

Nastjo seveda vprašam, kaj jo je oblikovalo skozi življenje. »Naključja,« pravi. »Morda pa tudi ne,« navihano doda. »Zadnji dve leti in pol se učim BaZi – kitajsko metafiziko, in videti je, da je moja pot kar lepo predvidljiva. Moj vladar dneva je Dež, najbolj kreativno od 12-ih znamenj. Če dež teče povsod, nima nihče nič od njega in do 28-leta sem ‘deževala’ povsod. Prepotovala goro držav, naredila za dve gori izpitov (4 diplome), se poskusila v marsikateri službi … Če pa se dež kanalizira, lepo zaliva njivo in hrani vse (še posebej, odkar sem spoznala de Bonova orodja razmišljanja).«

Po strukturi je Drevo – zanima jo rast, in Output – zanimajo jo rezultati. Uživa v projektih, ko/ker nekaj doseže. »In najbolj uživam na dogodkih, ki jih sama organiziram,« doda.

Po profilu je Friend, Performer in Artist. »Nisem oseba za klepet, rada imam poglobljene pogovore s prijatelji, ki jim bom vedno priskočila na pomoč.« To, da je ‘Performer‘ – Nastopač, razloži, »zakaj že od vrtca dalje nastopam, zadnja leta skoraj dnevno (in to čeprav nimam ne posluha ne smisla za ritem),« se smeje.« In Artist verjetno razkriva mojo potrebo po ustvarjanju in estetiki.«

»Ko gledam skozi BaZi bi lahko rekla, da so se mi zgodila naključja, kot mnogo drugim, in da sem izkoristila tiste priložnosti, ki so mi bile pisane na kožo. Neke druge priložnosti – kot na primer: dvakrat sem dobila priložnost ostati na fakulteti na akademski poti, dvakrat sem dobila priložnost, da bi vodila oglaševalsko agencija, a sem se obema izognila. To pač nisem jaz.«

Pet Velikih

Kdo so bile osebe, ki so najbolj vplivale nanjo, povprašam mag. Mulej. »Najprej seveda oče, ddr. Matjaž Mulej. Njegova umirjenost, sposobnost pogovora, razumevanje in modrost sta mi koristila že v najstniških letih. Tudi kasneje sem imela moške vodje: Daniela Levskega na prvi agenciji, kjer sem kot začetnica razvijala spretnosti tržnega komuniciranja. Potem Dragana Sakana, velikega ideja-lista vzhodne Evrope, kjer sem postala vodja za Nove ideje (in mi ni bilo treba spodbujati potrošništva, ampak kreativnost),« izpostavi svojo potrebo po odgovornosti in trajnostnosti.

»Prek Sakana sem spoznala dr. Edwarda de Bona, v čigar orodja sem se zaljubila na prvem njegovem predavanju pred 21-imi leti in še vedno trdno verjamem, da bi le z namernim, paralelnim in lateralnim razmišljanjem (in posledično komuniciranjem) ljudje doživeli mir na svetu in v duši. Še nekaj let kasneje še dr. Mihaly Csikszentmihalyi, eden od začetnikov pozitivne psihologije, ki sem jo prenesla v Slovenijo (s pomočjo kolegice dr. Blanke Tacer),« zaključi mag. Mulej predstavitev oseb, ki so nanjo še posebej vplivale.

Prvi veliki projekti pustijo trajno sled

mag. Nastja Mulej

Izkušnje, ki so Nastjo še posebej oblikovale, so povezane z vsakim izmed prvih velikih projektov, pod katere se je podpisala. »Ideas Campus v Piranu, ki smo ga ustvarjali v Piranu v času, ko ni bilo turistov in zaupanja (2000 – 2005), prišlo pa je sto kreativcev iz 30 držav, ki so res doživeli ideje povsod okoli nas, na plaži, v cerkvi, v nočnem lokalu, z največjimi svetovnimi zvezdami,« se spominja Nastja.

»De Bonovo predavanje leta 2010, ko sem ga prvič zaslišala, da je najprej ustvaril orodja za poučevanje razmišljanja v šolah, šele kasneje za time. Dokler nisem imela svojih otrok, so me zanimala samo podjetja, od 2010 pa delam vse, kar je v moji moči, da bi lahko učenci in dijaki prišli do predmeta Razmišljanje na vsaki šoli. Predavanje je bilo zelo odmevno in obiskano, de Bono pa je predaval brezplačno – in na skrivaj. Če bi njegova agentka izvedela zato, bi ji moral plačati kazen!,« izpostavi mag. Mulej.

Kot zadnje omeni prvo predavanje na Pozitivni psihologij izpred več kot desetletja (2012) »in prvi Maraton pozitivne psihologije (2016), ki je postalo pravo gibanje. Seveda tudi vsa predavanja, ki smo jih za ljudi brezplačno organizirali med korono, ko smo navdihovali četrtino države,« opiše Nastja.

Zakaj ne bi v Sloveniji imeli predmeta Razmišljanje v vsaki šoli in ‘idejnika’ v vsaki organizaciji?

»Moje poslanstvo je spraviti predmet Razmišljanje v vsako šolo in ‘idejnika’ (Idea Managerja) v vsako organizacijo,« poudari Nastja. »Da se že otroci naučijo orodij za načrtovanje in odločanje, ustvarjati in sodelovati, fokusirati in usmerjati misli, ne pa da pridejo v službo, kjer se od njih pričakuje ideje in timsko delo, pa ne vedo, kaj to sploh pomeni,« zelo zavzeto pojasni mag. Mulej.

»Idejnika pa bi potrebovala vsaka služba (zasebna ali javna) zato, ker bi veliko lažje (in manj) delali, če bi ljudje vedeli, kako generirati, razvijati, izbirati, vrednotiti in implementirati ideje, kar bi seveda zaradi timskega soustvarjanja dalo tudi veliko več predanosti in zavzetosti, hkrati pa skrajšalo čas, ki je potreben, da se nekaj naredi. In s tem povečalo prosti čas za regeneracijo in rekreacijo,« opisuje mag. Mulej izjemno pomembne vidike delovanja organizacij.

»Najbolj zvesta sem de Bonu«

Trenerke razmišljanja

Že od osnovne šole dalje je bila Nastja bila vedno zelo aktivna in projektno naravnana in tak modus vivendi je ni nikoli izpustil, pravi. »Delala sem, kar me je zanimalo, in ko me ni več, našla nekaj drugega, kar me zanima bolj,« izpostavi.

»V tem smislu sem najbolj zvesta de Bonu – ker je pač toliko naredil, da me še ni nehal presenečati. Napisal je prek 60 knjig (zaenkrat sem jih prevedla in izdala 10), razvil je šestletni program za poučevanje razmišljanja v šolah (in šele letos sem zadnja dva letnika za slovenske učitelje pripravila in zaključila tudi jaz) ter ogromno metod (jaz jih učim 8, kar pomeni, da ste lahko pri meni 4 leta, pa se vsak teden naučite kaj novega). V tem šolskem letu sem po 18-ih letih samostojne poti uvedla 7 novih trenerjev razmišljanja, da bodo v podjetjih lažje in hitreje prišli do novih znanj. Vseh učiteljev pa se je v dvanajstih letih nabralo prek 650.«

Namerno ustvarjalno razmišljanje: Razmišljamo v isto smer, a vsak opazi kaj drugega

»Razmišljanje si po de Bonu razlagamo kot namerno usmerjanje zaznav – s pomočjo orodij (jaz jim ljubkovalno rečem ‘stopperji’,« pojasni Nastja. »’Stopperji’ zato, ker te ustavijo, ko bi želele misli (in čustva) prehitevati) in ni povezano z inteligentnostjo. Visoko inteligentni ljudje pravzaprav slabo razmišljajo – ker mislijo, da vse vedo in niso pripravljeni upoštevati drugih ljudi, razmišljati o posledicah, kombinirati informacij. Mi, navadni, pa si lahko s temi orodji prihranimo marsikatero situacijo, ki bi se lahko razvila v konflikt – ker pri paralelnem razmišljanju vsi člani tima raziskujejo (razmišljajo) v isto smer. Seveda vsak po svoje, a vsak opazi (še) kaj drugega,« razloži mag. Mulej.

Ko gre za namerno ustvarjalno razmišljanje, to nam pomeni, da si pomagamo z orodji lateralnega razmišljanja, da zavestno zapeljemo misli izven obstoječega vzorca in na zadeve pogledamo iz drugega zornega kota. »Fraza je ‘out of the box’, mi pa rečemo, da zavijemo z glavne na stransko cesto – lateralno,« poudari Nastja. »Razmišljanje mi pomeni orodje, ki bi lahko ljudem dalo večje razumevanje in toleranco, manj zapravljanja virov in živcev, ter več miru in časa,« še doda.

V prihodnje grem(o) v države Balkana

Maraton pozitivne psihologije.

Lani je Nastja izbrala trenerje razmišljanja »(sicer sami ženske, a saj možgani nimajo spola)«, s katerimi bo skupaj 3 leta. Vsakih šest mesecev se bodo namreč naučili predavati in moderirati eno od de Bonovih metod. »Za nami je prvo leto sodelovanja, ki je obojestransko zelo plodno. V naslednjem šolskem letu pa je moj cilj najti še osebe iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Črne Gore, Makedonije, Albanije in Bolgarije, ki bi jih naučila predajati de Bona v njihovih državah,« razkrije mag. Mulej svoje načrte.

Tudi Pozitivno psihologijo za boljše življenje ima namen razširiti po prostoru nekdanje Jugoslavije.

Sprejemanje raznolikost in ustvarjalnosti?

Ko Nastjo vprašam, kako ocenjuje odprtost naše družbe glede raznolikosti in ustvarjalnosti, se smeje. »Zelo na splošno ljudje niso pripravljeni sprejemati raznolikosti in ustvarjalnost, saj jih pri tem blokira družba in šola,« je prepričana mag. Mulej. »Od družbe dobimo prepričanje, da je sinonim za razmišljanje: sodba. Oceniti nekoga, analizirati, kritizirati, argumentirati in se torej igrati mentalni ping-pong, v katerem zmaga boljši retorik. Od šole pa sicer dobimo veliko informacij, žal pa le redkokje učijo, kako te informacije kombinirati in uporabiti. Torej mora imeti človek kar veliko sreče, da spozna, da sta analiza in kritika sicer koristni – a ne, ko si v težavni situaciji. Ko imaš težave, potrebuješ konstruktivno in kreativno razmišljanje, uporabo informacij in sodelovanje z drugimi,« poudarja Nastja.

»Dokler se tega človek ne zave (ker nas le malo to uči in ponavlja), se ljudje pač gredo soliranje, izoliranje, tekmovanje, čakanje na idejo in srečen trenutek, spoštovanje akademskih in službenih nazivov namesto možganskega treninga,« nas Nastja poskuša zbuditi s svojim mnenjem.

Biti znana hči znanega očeta

Oče in hči

Ne moreva mimo vidika življenja, kako je biti znana hči znanega očeta. Ddr. Mulej je mednarodno priznan strokovnjak, raziskovalec in akademski očak s področja sistemskega razmišljanja, inovacijskega menedžmenta in družbene odgovornosti. »Seveda me je to v mojih formativnih letih motilo, a že zelo zgodaj sem bila hvaležna za možnost odraščanja z njim, tudi zato, ker je vedno nesebično in z veseljem pomagal pri vseh mojih in naših projektih. Kot dijakinja sem pretipkovala njegove tekste in obiskovala tuje države (in s tem konference, kjer je predaval), kar me je gotovo zaznamovalo v vseh mojih interesih. Njegove vsebine so sistemsko razmišljanje, inovacijski menedžment in družbena odgovornost. Moje tudi. Njegove bolj akademsko, moje bolj terensko. Brez njega ne bi bila na tej poti, na kateri sem,« za konec najinega pogovora pove Nastja.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: Tomaž Zupan