Iz serije Doma je najlepše – zgodba številka 5, kako so Clevelandčani, ZDA, obiskali Maribor … Če niste prebrali uvoda, ne veste, kaj je zgodba z Lublinom in Edinburghom ter s Chicagom in Clevelandom pravzaprav začela, pokukajte najprej sem).
V prejšnjih dveh zgodbah sem opisal moje potovanje po ZDA. Poseben del je bil obisk Clevelanda. Bili smo delegacija Rotary kluba Maribor Park, ki je v mestno knjižnico Clevelanda darovala 8.000 knjig v slovenskem jeziku. Tam nas je med drugimi počastil tudi mestni svetnik slovenskih korenin Michael D. Polensek. Župan Clevelanda Frank G. Jackson pa se je opravičil zaradi drugih obveznosti. Maja 2011 pa je bila delegacija iz mesta Clevelanda v Sloveniji. Za zahvalo so se odločili še, da bodo obiskali Maribor.
Tako so časopisi maja 2011 poročali
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je 9. maja 2011 sprejel župana Clevelanda Franka G. Jacksona (demokratska stranka ZDA) z delegacijo. V delegaciji so bili med drugimi tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti v Združenih državah Amerike mestna svetnika Michael D. Polensek in Joe Cimperman in dekan Državne univerze Clevelanda dr. Greg Sadlek.
Župan Clevelanda Frank Jackson je med obiskom v Ljubljani poudaril velik gospodarski potencial tega ameriškega mesta za Slovenijo. Za Slovenijo pa je župan še posebej poudaril kulturni vidik življenja v Clevelandu, saj se mesto trudi omogočiti potomcem slovenskih priseljencev kar najboljši stik s slovensko identiteto. Dekan Državne univerze Cleveland Greg Sadlek je povedal, da so v sklopu univerze v zadnjem času uvedli tečaje v slovenskem jeziku, na katerih poučujejo slovenski predavatelji, pogosti pa so tudi gosti iz Slovenije.
Pri ohranjanju slovenske kulture pa z različnimi zbirkami aktivno sodeluje tudi clevelandska javna knjižnica, je povedal njen direktor Thomas Felton. Zanimivo je, da je bilo med člani delegacije kar nekaj potomcev slovenskih izseljencev. Med njimi denimo dolgoletna mestna svetnika Clevelanda slovenskega rodu Joe Cimperman in Michael Polensek.
V nedeljo je delegacija že obiskala Bled, v ponedeljek so bili v Ljubljani, danes pa naj bi podpisali nov sporazum o sodelovanju med Ljubljano in Clevelandom. V sredo bo delegacija obiskala Koper, Piran in Izolo, v četrtek pa še Rogaško Slatino in Maribor.
Maribor najboljši del obiska

Michael D. Polensek, mestni svetnik Clevelanda, župan Clevelanda Frank G. Jackson in clevelandski konzul Jure Žmauc po rodu Mariborčan.
Ja, … in Maribor! Glede na poslane zahvale preko elektronske pošte, je to bil najboljši del njihovega obiska v Sloveniji. A pojdimo lepo po vrsti!
Naš rotarijski klub Maribor Park ima sedež v Gostišču Pri treh ribnikih, ali pri Kličku, kot ga imenujemo Mariborčani. Ker je clevelandska delegacija prispela v nedeljo okrog poldneva, smo jih tam pogostili s kosilom. Veselo smo se pozdravili z našima starima znancema, to sta bila Thomas Felton, direktor Clevelandske knjižnice in Michael D. Polensek, mestni svetnik Clevelanda, in z novimi obiskovalci, med njimi dekan Državne univerze Cleveland dr. Greg Sadlek, župan Clevelanda Frank G. Jackson ter temnopolta Valarie J. McCall, ki je bila vodja županovega urada za mednarodne zadeve (Chief of Government & International Affairs). V delegaciji je bil tudi naš clevelandski konzul Jurček Žmauc kot vodja poti in gostitelj.

Sprejem župana Maribora F. Kanglerja. Zasaditev rotarijskega drevesa prijateljstva v mariborskem Mestnem park
Po kosilu smo odšli v stari Rotovž, kjer nas je v glavni dvorani sprejel Franc Kangler, takratni župan občine Maribor. Po sprejemu smo odšli v Mestni park, kjer smo zasadili drevo rotarijskega prijateljstva. Nato smo odšli v Vinagovo klet pod središčem Maribora. Tam smo poslušali kratko pojasnilo o zgodovini in tehničnih elementih kleti ter seveda poskusili različna vina v degustacijski sobi.
PRITOŽIL SEM SE ČEZ CLEVELANDSKEGA USLUŽBENCA
Ko smo posedali za mizo, sem se zrinil do župana Clevelanda Franka Jacksona in sedel na stol poleg njega. Med degustacijo, sem se obrnil k njemu in ga nagovoril:
»Gospod župan, menda veste, da smo bili v Clevelandu in predali knjige za Slovence, ki tam živijo?«
»Vsekakor, vsekakor!« je odvrnil. Nadaljeval sem:
»Potem vam pa moram podati uradno pritožbo čez enega izmed vaših občinskih uslužbencev.«

Vinagova klet: operni pevec Tim Ribič, konzul Jure Žmauc in Valarie McCall, vodja oddelka
Naslonil se je nazaj in zmedeno dejal:
»Da, prosim? O čem pa je pritožba?«
Nasmehnil sem se:
»Saj ni nič takšnega. Imeli smo le zanimivo srečanje z enim izmed vaših mestnih policajev!«
Oddahnil si je in odvrnil:
»No, upam, da vas ni prestrogo kaznoval!«
»Ne, ne, saj ni bila tovrstna izkušnja,« sem rekel. Nato sem opisal naše srečanje s policistom in njegovo vabilo, da nam razkaže nov motocikel. Župan se je na koncu mojega opisa prešerno nasmejal. Med smehom je rekel:
»Upam, da je bil res prijazen!«
»Seveda, srečanje je bilo zelo zanimivo, prisrčno in veselo,« sem odvrnil.
Župan se je sklonil k meni in rekel:
»V tem primeru pa bom vašo pripombo vzel v obzir. Valarie bom naročil, da napiše zapisnik, ki ga boste podpisali.«
Sedaj sem bil sam osupel. Župan je videl moje presenečenje in rekel:
»Samo šalim se. Tako kot vi!«
Dvignila sva kozarca in trknila na zdravje.
VALARIE NE BO DALA VINA
Med tem je Valarie razlagala vsem, da nikakor ne more verjeti, kako dobra vina so v Sloveniji.
»Rada imam kalifornijska sladka vina. Ampak tole, kar ste mi v Sloveniji natakali v zadnjih dneh, presega vse, kar sem doslej poskusila. Ob tem sem dobila še dvanajst steklenic neverjetno dobrega in sladkega vina.«
Obrnila se je k županu:
»Mislite, da mi jih bodo pustili prenesti preko meje?«
Župan ji je rekel:
»Ni problema, saj smo uradna delegacija. Vina boste varno spravili v kovček, ki ga bomo dali med našo prtljago. Na carini doma pa bomo vse skupaj deklarirali kot uradno darilo za našo delegacijo.«
Valarie je trmasto rekla:
»Če bo karkoli narobe, se bom usedla na tla v letališki hali in jih na licu mesta spila. Carinikom ne dam niti ene kapljice. So preveč dobra!«
Po kasneje prispeli elektronski pošti smo zvedeli, da ji to ni bilo potrebno. Pa še svetovali smo ji, kje v ZDA lahko kupi slovenska vina.
ŠE ENO PESEM …
Valarie je okrog petih popoldan naznanila, da je čas za odhod. Čakala jih je še pot do hotela v Ljubljani, priprava prtljage in vožnja do Brnika. Od tam pa so odleteli z letalom do Frankfurta in nato preko Atlantika do ZDA.
Konzul Žmauc in župan Jackson sta prva odšla iz stavbe v park. Ostali pa smo se med pogovorom počasi vzpenjali po stopnicah do sprejemne sobe. Naša gostiteljica iz Vinaga nas je vprašala, če bo kdo še kavo. Nekaj nas je dvignilo roko.
»No, pojasniti moram, da bomo –odprli– kavo. Namreč, naša kava je odličen šampanjec.« Sedaj je bilo še več kandidatov za takšno kavo.
Dr. David Turk, zdravnik urolog na kliniki v Clevelandu, nas je povprašal, če znamo stare slovenske ljudske pesmi.
»Veste, moja babica mi je kot otroku pela te pesmi. Veliko jih še znam. Ali morda zna kdo tole …?« Zapel je prvo pesem in takoj smo vsi zapeli zraven.

Skupinska slika »pevcev« starih slovenskih narodnih pesmi
Nato je nekdo drug predlagal naslednjo in spet smo vsi peli. Tudi temnopolti direktor knjižnice Thomas Felton se je priključil. A ker ni znal besedil, je le ob koncu vsake kitice zategoval a-je, e-je in druge samoglasnike.
Vrnila se je Valarie in rekla, da bi bilo potrebno takoj oditi v Ljubljano.
David Turk je rekel:
»Valarie, please, just one more song! (Valarie, prosim, samo še eno pesem!)«. Valarie se je strinjala in pozorno prisluhnila našemu petju.
In kako se je to končalo? »Just one more song« je na koncu bilo petnajstkrat »just one more«. Odprli smo še eno –kavo–. Tudi konzul in župan sta se vrnila nazaj. Namesto ob petih popoldan se je delegacija prešerno razpoložena šele ob devetih zvečer odpravila nazaj v Ljubljano.
P.S. Lahko ste brez skrbi … tudi letala v Frankfurtu niso zamudili!
NASLEDNJA ZGODBA:
V LONDONU NI ŠALE – VSE JE RES
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
Fotografije: osebni arhiv Andreja Ivanuše
O Andreju: Je pisatelj, založnik, esejist, urednik, novinar in oblikovalec spletnih strani, filatelist, ljubiteljski fotograf, predsednik Društva ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH ter urednik in oblikovalec fanzina za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti JAŠUBEG EN JERED – NOVICE IZ DRUGOTNOSTI. Napisal je otroški fantazijski roman Čudovita potovanja zajca Rona v štirih knjigah, dva znanstveno fantastična romana Svetodrev in Rheia, epsko mitološko pesnitev Vilindar in kratke fantazijske zgodbe zbrane v knjigi Na robu sveta. Nekatere so bile izdane tudi v angleškem, hrvaškem in srbskem jeziku.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.