Cleveland, največje slovensko mesto na svetu

Cleveland, največje slovensko mesto na svetu

Cleveland, največje slovensko mesto na svetu

avtor 2. julij, 2019

Iz serije Doma je najlepše – zgodba številka 4, Cleveland, ZDA … Če niste prebrali uvoda, ne veste, kaj je zgodba z Lublinom in Edinburghom ter s Chicagom in kako se je potovanje po svetu začelo, pokukajte najprej sem). 

V prejšnji zgodbi sem opisal, kako smo pristali v ZDA in kaj vse se nam je pripetilo v Chicagu. Naša pot nas je nato čez 600 milj zanesla še v Cleveland. To mesto je bilo v času priseljevanja Evropejcev v Ameriko cilj mnogih naših prednikov, ki so tja prihajali v 19. Stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja. Sčasoma se jih je nabralo toliko, da je postal Cleveland slovensko mesto. Še danes tukaj živi največja slovenska skupnost v ZDA.

Mladi in odrasli potomci slovenskih izseljencev svoje znanje slovenskega jezika in kulturo obnavljajo tudi v slovenskih šolah. Sobotno slovensko šolo v slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu obiskuje okoli 65 otrok, približno enako število je tudi v sobotni slovenski šoli pri župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu. Na podoben način deluje slovenska šola v Lemontu (Chicago). Odrasli pa se lahko izobražujejo v sobotni slovenski šoli za odrasle v Clevelandu pri sv. Vidu ali pa se vpišejo v redni študij v okviru lektorata slovenskega jezika na Clevelandski državni univerzi (Cleveland State University).

V letu 2008 je bil v Clevelandu ustanovljen Slovenski muzej in arhiv (slovenian museum and archives), ki je leta 2009 začel z rednim delovanjem v prenovljenih prostorih v sklopu Slovenskega narodnega doma. V začetku leta 2009 je v okviru Cleveland State University začel z delovanjem tudi Center za slovenske študije.

Glej, čisto pravi ameriški policaj!

Po prvi predaji naših knjig, je tri dni kasneje sledila predaja knjig v Mestni knjižnici v Clevelandu.

Cleveland je ime gričevnate pokrajine v SV Angliji. Prebivalci te pokrajine so v srednjem veku pričeli uporabljati to ime kot ime svoje rodovine. Ko so prispeli v Ameriko, so mesta poimenovali po mestih iz svoje domovine ali po ustanoviteljih. Tudi Cleveland je dobil ime leta 1796 po njegovem ustanovitelju generalu Mosesu Clevelandu (1754-1806).

Nastanili smo se v hotelu Holiday Inn Express Cleveland, ki leži v samem centru mesta. Od zunaj je deloval zelo spodobno, tudi notranjost je bila v redu, soba prav tako. A ko sva s kolegom pogledala iz sobe na dvorišče, sva se zgrozila. Ta del pa je bil videti še slabši kot najslabši del mariborskega Lenta. Kovinske ograje so bile vse rjave, nekatere so polomljene ležale na tleh. Izolacija toplotnih cevi je štrlela ne vse strani, kovinskih ovojev ni bilo nikjer več. Pa še bi lahko našteval.

A20-hotel-dvorišče Cleveland za Navdihni me by Insights d.o.o.

 

 

Zanemarjeno dvorišče in Corner Alley

 

 

 

Prav tako sredi mesta, kjer živi skoraj 400.000 prebivalcev, ni zvečer nobene zabave. Le ena ulica, imenovana East 4th Street, ki je po dolžini za tri Poštne ulice v Mariboru, je kazala znake življenja.

Prav na začetku te ulice je restavracija s kegljiščem The Corner Alley, ki se je v času našega obiska hvalila, da ponujajo v tem trenutku odlično argentinsko hrano, goveji steake in podobno. Pa smo šli poskusiti argentinske goveje zrezke na žaru, ki jih vsi tako hvalijo. No, ja, naše specialitete z žara jih v vsakem primeru posekajo. Ali pa jih Američani ne znajo pripraviti, saj tudi sicer nikjer nismo naleteli na dobro hrano v Ameriki, razen čisto na koncu. A to je že druga zgodba.

Po jedi smo si privoščili še pivo Four Great Lakes (štiri velika jezera), ki je spodobno. Prav takrat pa smo opazili, da sta vstopila dva mestna policista. Tukaj bi jim rekli »mestni redarji«. Eden med njimi je bil ‘filmski’ mestni uradnik. Bil je za pol glave večji od nas in ‘prijetno zaokrožen’. Zdel se je, kakor da bi stopil iz kakšnega ameriškega akcijskega filma. Še posebej, ker tudi v lokalu ni snel sončnih očal. Pa še goste brke si je kar naprej gladil.

»Glej, ameriški policaj!« je zaklicala ena izmed naših deklet. »Pravi ameriški policaj!« Takoj smo prijeli za naše mobitele in fotoaparate in ju začeli fotografirati. Manjši policist je nemoteno stopil na prej, naš filmski pa je pristopil k nam.

»A ste turisti? Kajne? Bi se fotografirali z ameriškim policajem!«

»Seveda!« smo kimali in stopil je med nas. Postavil se je na sredo in objel preko ramena levega in desnega, ki je stal ob njem. Fotoaparati so škljocali, fleši so bliskali.

Nato je rekel:

»Veste, mesto nama je s kolegom pravkar kupilo čisto nova motorja Harley Davidson. Stopimo ven in vam pokažem, kako kul sta.«

Odracali smo za njim pred restavracijo. Na pločniku sta bila parkirana in na oporno nogo naslonjena nova, bleščeče spolirana motocikla. Policaj si je vzel čas in podrobno pojasnil tehnične lastnosti motorja in njegove prednosti pred tistim, ki ga je vozil prej. Potem je vprašal:

»A bi kdo želel sesti nanj?« Seveda smo bili navdušeni in smo eden za drugim zajahali njegov nov motor. Dekletom je seveda tudi za trenutek zagnal sireno, da so se prestrašile.

Zadovoljno je komentiral:

»Ameriški policaji smo prijazni, ne res?« Seveda smo mu dali prav. Potem je zajedljivo komentiral: »Nekateri pa nas ne marajo. Pravijo, da smo rasisti. Še posebej tisti v Iraku!«

A23-motor-policijski Cleveland za Navdihni me by Insights d.o.o.

 

 

Avtor na »najbolj kul« policijskem motorju znake Harley Davidson.

 

 

 

 

A še preden se je razprava utegnila razviti, je prihitel njegov kolega iz restavracije: »Sorry, duty calls. (Oprostite, dolžnost kliče!)« Sedla sta na motorja in odbrzela.

Kdo ima najdaljšo polico s knjigami?

Naslednja predaja knjig je bila tri dni kasneje v Clevelandu v Slovenskem muzeju in arhivu v Clevelandu (Slovenian Museum and Archives). To je bil pomembne dogodek za tamkajšnjo slovensko skupnost, ki šteje skoraj 150.000 ljudi. Zelo smo bili počaščeni, ker se je za knjige zanimal tudi Thomas Felton, direktor Clevelandske knjižnice (Cleveland Public Library), ki ima 23 različnih jezikovnih oddelkov. Med njimi je tudi slovenski oddelek, ki šteje okrog 4000 knjig. Tako smo se dogovorili, da bomo okrepili tudi njihove police s slovenskimi knjigami.

Na priložnostni prireditvi so bili še drugi visoki gostje, še posebej moramo omeniti senatorja ZDA iz Ohia Georga V. Voinovicha, ki ima po materini strani tudi slovenske korenine, z ženo. Mestni svet Clevelanda nam je izročil posebno listino o visokem mestnem priznanju. V njihovem imenu je to storil svetnik mestnega sveta Michael Polensek, ki ima, kakor kaže njegov priimek, slovenske korenine. Dogodek je obiskal še častiti dr. A. Edward Pevec, slovenski škof v Clevelandu, ki nam je podelil blagoslov.

Prireditev je bila prisrčna in vesela. Drug drugemu smo podelili listine, priznanja in darila. Potem smo se preselili v dvorano ob centru in poslušali program, ki nam ga je pripravil slovenski ženki pevski zbor iz Clevelanda.

A24-knjige Cleveland za Navdihni me by Insights d.o.o.

Po prireditvi smo obiskali še knjižnico. Vsekakor naše knjižnice tehnično nič ne zaostajajo za ameriškimi. Bilo je pa je zanimivo videti police s knjigami v triindvajsetih jezikih. Tako so te razvrščene po abecedi imen držav v angleškem jeziku. Tako smo prišli do trimetrske police s knjigami v slovaščini. Za njo je bila štirimetrska polica s knjigami v slovenščini. Ampak ne samo ena, temveč štiri! Za našim delom, pa so bile knjige v ukrajinščini, a le pol police!

Zastal sem. Nato pa sem odkorakal do konca oddelka s knjigami v ne-angleškem delu knjižnice. Moja raziskava je pripeljala do natančnega spoznanja. V Clevelandski knjižnici imamo Slovenci najdaljšo polico s knjigami, pa ne samo ene – temveč štiri!

Strletova slovenska podeželska hiša

Prvi večer smo bili povabljeni v gostilno, ki nosi prav ‘fensi’ ime Frank Strles’s Slovenian Country House (Strletova slovenska podeželska hiša). Ko stopiš skozi vrtna vrata, se znajdeš v Sloveniji, pravzaprav na Gorenjskem. Vse so uredili, da hiša in vrt spominjata na tipično slovensko hišo izpod Alp.

A26-strletovagostilna Cleveland za Navdihni me by Insights d.o.o.

SLIKA – Prizori iz Strletove gostilne, originalne slovenske gostilne v Clevelandu.

Edino, kar ni sodilo v to sliko, je bila mlada črnska družina – oče, mama in dva otroka. Vsi so hitro jedli in na glas navdušeno hvalili, kako je kranjska klobasa z zeljem in fižolom odlična hrana. Ko je natakar pristopil, je poglavar družine jasno povedal, da kaj tako dobrega še nikoli ni jedel.

Kasneje smo se pogovarjali (slovensko, seveda!) z lastnikom in z njegovim prijateljem, mesarjem, oba sta tretja generacija Slovencev v Clevelandu), o gostilni in hrani. Gostilničar je povedal, da je potrebno vedno rezervirati prostor in včasih ljudje po nekaj dni čakajo, da pridejo na vrsto. Hrana, narejena po starih slovenskih receptih, je neprekosljiva vaba za Američane. Rad sem mu verjel, ker do takrat v ZDA nikjer nismo naleteli na dobro hrano. Vse je bilo pripravljen na hitro in s pomočjo mikrovalovnih pečic. Mesar pa je rekel, da samo kranjskih klobas pripravi 400 parov na mesec.

Potem, na koncu našega potovanja po ZDA, smo naleteli še na eno gostilno z ‘užitno’ hrano. To je bilo zadnji večer pred poletom nazaj iz Chicaga. Ob hotelu, kjer smo prenočili, je bila grška restavracija, ki je sveže pripravljala grško hrano.

 

SLIKA – V Ameriki je vse predimenzionirano. Čista potrata zemeljskih virov!

 

 

 

 

SLIKA – NAJBOLJ NENAVADEN NAPIS
Ta stavba je objekt »brez orožja«, saj nihče ne sme uporabljati ali posedovati smrtno nevarnega orožja.

 

 

SLIKA – NAJBOLJ »NEUMEN« PROMETNI ZNAK V ZDA

Od zgoraj navzdol piše: Rezervirano parkiranje za invalide. Kdor to ne bo upošteval, bo dobil 250$ kazni. Stranke lokala s hitro hrano CHILI’S TO•GO lahko parkirajo največ 10 minut. Vsa ostala vozila bodo stisnjena in stopljena (na avto-odpadu).

 

 

 

Za P. S. pa še o aktivnih Slovencih v Clevelandu

Slovenska narodna zavest se je v ZDA z osamosvojitvijo Slovenije 1991 močno povečala in ob štetju leta 2000 se je za slovensko poreklo opredelilo 175.099 oseb. Danes tri četrtine Slovencev živi v šestih zveznih državah in sicer v Ohiu (49.598), Pennsylvaniji (14.584), Illinoisu (11.743), Minnesoti (6.614), Wisconsinu (6.478) in Kaliforniji. Neuradne ocene o številu Slovencev v ZDA in njihovih potomcev se gibljejo še precej višje, od 300.000 pa vse do 600.000.

Slovenci so zelo aktivni v mestnem življenju Clevelanda. Izdajajo svoja glasila: Slovenski ameriški časi – Slovenian American Time (Cleveland), Ave Maria (Lemont), KSKJ Voice (glasilo KSKJ), Prosveta (Glasilo SNPJ), Our Voice (glasilo AMLA), Zarja (Joliet, glasilo Slovenske ženske zveze), itn. Samo v Clevelandu delujejo štiri slovenske radijske oddaje, večina skupin ima svojo spletno stran, kot osrednji spletni medij pa se je v zadnjih dveh letih uveljavila spletna stran ClevelandSlovenian.com.

NASLEDNJA ZGODBA:

SLADICA IZ MARIBORA:  VALERIE, JUST ONE MORE SONG.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.


Fotografije: osebni arhiv Andreja Ivanuše

O Andreju: Je pisatelj, založnik, esejist, urednik, novinar in oblikovalec spletnih strani, filatelist, ljubiteljski fotograf, predsednik Društva ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH ter urednik in oblikovalec fanzina za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti JAŠUBEG EN JERED – NOVICE IZ DRUGOTNOSTI. Napisal je otroški fantazijski roman Čudovita potovanja zajca Rona v štirih knjigah, dva znanstveno fantastična romana Svetodrev in Rheia, epsko mitološko pesnitev Vilindar in kratke fantazijske  zgodbe zbrane v knjigi Na robu sveta. Nekatere so bile izdane tudi v angleškem, hrvaškem in srbskem jeziku.

 

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.