Tetovator iz Auschwitza je knjiga, ki temelji na ganljivi resnični zgodbi Laleta in Gite Sokolov, dveh slovaških Judov, ki sta preživela Auschwitz-Birkenau in si nazadnje ustvarila dom v Avstraliji.
~ ~ ~
Piše: Amadeja Mlakar, univ. dipl. zgodovinarka
Avtorica: Heather Morris
Založnik in distributer: Galarna in Hiša knjig
Leto izdaje: 2018
~ ~ ~
Ob obletnici začetka in konca druge svetovne vojne mi je bila dana čast, da preberem knjigo, ki govori o grozotah druge svetovne vojne in o njej napišem nekaj vrstic.
Lale in Gita sta se spoznala in živela v najokrutnejših okoliščinah taborišča, oropana sta bila svoje svobode, identitete, dostojanstva, nenazadnje pa tudi svojih imen, saj so bili ljudje v taboriščih obravnavani s številkami, ki so jim jih ob prihodu vtetovirali na levo roko. Zgodba govori o tem, kaj vse sta morala prestati, pretrpeti in videti, da sta preživela in si naposled ustvarila skupno življenje izven barak in nehumanih pogojev.
To je zgodba, ki te dobesedno posrka vase in na pretanjen način opisuje grozodejstva v taborišču. Zgodba se začne aprila 1942, ko so Laleta pripeljali v Auschwitz in je bilo taborišče šele delno zgrajeno. Zaradi svoje izobraženosti in malo sreče mu je bilo prihranjeno težaško delo za minimalne obroke in v taborišču je postal tetovator in tako s številko označil vsakega jetnika v taboriščih Auschwitz in Birkenau. Zaradi svoje službe si je kmalu izboril omejeno svobodo gibanja, kar mu je omogočilo, da je z zaseženimi dragulji in denarji jetnikov kupoval hrano pri domačinu, ki je hodil na delo v taborišče. Zaradi svoje srčnosti in požrtvovalnosti je tvegal svoje življenje in sotrpinom po svojih najboljših močeh pomagal, ohraniti jih žive. Znotraj zidov taborišča je Lale spoznal Gito in se vanjo zaljubil na prvi pogled. Njuna ljubezen je bila močnejša od sile sovražnika, ki je poskušal zlomiti telo in duha jetnikov in na trenutke se je zdelo nemogoče, da bo Giti in Laletu uspelo priti živa iz pekla na zemlji. Lale je v taborišču preživel tri leta, potem pa ga je tok usode po razpustitvi taborišča povedel tudi v Avstrijo, preden se je vrnil na rodno Slovaško in poiskal svojo ljubezen Gito.
Grodozejstvom navkljub je zgodba polna upanja, ljubezni, Laletove humanosti in vere v boljši jutri. Laleta je vseskozi bodril moto: »Če se zjutraj zbudiš, potem je to dober dan.« Ob ljubezni, ki jo je našel, pa ga je gnala tudi potreba po življenju, da preživi ta kraj in da bo lahko svetu povedal, kaj se je dogajalo za temi zidovi.
V srce se mi je vtisnil odlomek pogovora med Gito in Laletom:
»Povej ji, da mislim, da je najpogumnejša oseba, kar sem jih kdaj srečal, in da sem ponosen, da jo poznam.«
»Kako to misliš pogumna? Saj ni pogumna,« reče Gita nekoliko razdraženo. »Le preživeti hoče.«
»In zaradi tega je pogumna. Tudi ti si pogumna, ljubica moja. Da sta se vedve odločili preživeti, je način upora tem nacističnim pesjanom. To, da izbereš življenje, je znak kljubovanja in oblika junaštva.«
Knjiga je zagotovo vredna branja, saj pusti pečat v tebi in te spodbudi k razmisleku o paradoksu življenja in smrti, upanja in obupa, šibkosti in moči, nenazadnje pa o tem, kako tanka je meja človeštva med dobroto in humanostjo, in tem, da postanemo drug drugemu sovražniki.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.
Foto: Galarna in Hiša knjig, naslovnica knjige
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.