Franci Bratkovič: BLAGINJA regije

Franci Bratkovič: BLAGINJA regije

Franci Bratkovič: BLAGINJA regije

avtor 24. decembra, 2024

Pred desetletjem sem se na obisku v ZDA namenil srečati tudi z daljnim sorodnikom, študentom avtomobilskega inženirstva. Pričakoval sem, da se bova srečala v kakšni priljubljeni kavarni, a me je z izbiro lokacije srečanja zelo presenetil. Povabil me je na svoj kolidž. Razkazal mi je prostore in podal opravičilo ravnateljice, ker me zaradi odsotnosti ni mogla sprejeti. Seveda tega sploh nisem pričakoval, in to je še okrepilo moje presenečenje. Vrhunec vsega pa je bil, ko mi je študent pokazal star avto, ki so ga študenti predelovali v novodobni stroj z neverjetnim pospeškom. Stara karoserija ni bila sposobna prenesti teh pospeškov in moj sorodnik je imel za nalogo, da jo ojača. Seveda je imel pri tem na voljo vso potrebno opremo in mentorsko podporo. To, da te študent pelje na svojo institucijo in s takšnim navdušenjem razlaga, kaj dela, se mi je zdelo neverjetno.

Nekaj dni zatem sem na pikniku srečal srednješolca, petnajstletnika, ki mi je povedal, da je na šoli vključen v start-up zgodbo, in mi predstavil celoten poslovni model. O svojem prvem poslu je z navdušenjem razlagal celih petnajst minut.

Obe ameriški izkušnji sta mi dali misliti. Kako bomo mi z miselnostjo uživanja v zidanicah in druženja po gostilnah lahko kos tako zavzetim mladim talentom?

Inovacije in raziskave le beseda na papirju?

Kmalu zatem sem dobil vabilo, naj pridem reševat zgodbo Razvojnega centra Novo mesto (RC NM), ki je šla tedaj navzdol. Morda sta tudi ameriški izkušnji prispevali k temu, da sem izziv sprejel. Predali s potencialnimi projekti so bili tedaj prazni, zato smo najprej začeli iskriti ideje, s čim se bomo začeli ukvarjati, kako lahko prispevamo k blaginji za vse.

V takrat aktualnem regionalnem razvojnem programu je bila zapisana ideja o pomenu inovacij in raziskav. Bilo je veliko sestankov in besed, žal pa uspeha ni bilo. Zapisano je bilo, kdo vse mora kaj dati, da se bo kaj velikega zgodilo, bolj malo govora pa je bilo o tem, kdo bo kaj naredil.

Zaveze: Vsak evro prinese dodatni evro in še enega iz novih storitev

Zato sva staknila glavi s prof. dr. Janezom Povhom in ugotovila, da je treba najprej narediti nekaj v manjšem obsegu. Sanjala sva o javnem raziskovalnem institutu, a vedela sva, da je pred tem treba zanj nekaj narediti in pokazati rezultate, ki bodo potem odpirali vrata naprej.

Blaginja je blagost, blagostanje, dobrosrčnost ter uravnoteženo stanje duha in telesa in ne le obilje materialnih dobrin.

Zavedala sva se, da je treba sočasno delati z mladimi in tako razvijati generacijo, ki se bo lahko aktivirala v instituciji. Prepričana sva bila, da se je treba povezovati z industrijo, in vedela sva, da se bo institucija ukvarjala z aplikativnimi raziskavami. Vseeno pa smo potrebovali vsaj nekaj zagonskih sredstev in obrnila sva se na župane. Novomeški župan mag. Gregor Macedoni se je zavezal, da bo za vsak pridobljeni evro iz drugih občin tudi Novo mesto primaknilo en evro, midva pa sva se zavezala, da bova na vsak tako pridobljeni evro zaslužila še dodatni evro, in to z novimi storitvami.

Franci Bratkovič

Začnemo z mladimi – in kreiramo makerspace

Najprej smo razvili program delavnic o robotiki in programiranju za mlade. Čas je bil pravi in zelo kmalu smo na svoje delavnice in poletne šole pritegnili 1000 mladih, zdaj se lahko pohvalimo že s številko 3500. Med industrijskimi partnerji smo tudi kmalu našli primeren razvojni projekt in iz najinega obljubljenega zasluženega evra sta kmalu nastala dva.

Prostore RC NM smo začeli namensko pripravljati za novo zgodbo. Kar nekaj posegov je bilo potrebnih, od denimo širitve vhodnih vrat, ki so bila za centimeter preozka, da bi sprejela europaleto, do zaščite cevi in s tem preprečitve, da bi kondenz kapljal na opremo, ki smo jo tudi postopoma začeli pridobivati, seveda na zelo gverilski način. Učnega robota bi nam dali na voljo po sindikalni ceni, a tudi za to nismo imeli denarja, zato smo ga dobili brezplačno na uporabo. Podobno je bilo tudi z drugo opremo in še zdaj se živo spomnim trenutka, ko smo del sejne sobe pregradili in kotiček preuredili v svoj tako imenovani makerspace.

V vizijo javne institucije smo vlagali vse, kar smo imeli

Tedaj je napočil čas, da o načrtovanem javnem inštitutu spregovorimo tudi na glas. To pa je sprožilo tudi nasprotovanja, ki so se še okrepila, ko smo oktobra 2021 odprli demonstracijsko pametno tovarno. Vanjo je bilo investiranih pol milijona evrov, a niti cent od tega ni prišel iz države. Vedeli smo, da moramo sami najprej veliko narediti, da bo vlada pripravljena ustanoviti javni inštitut. Čas je bilo treba dobro izkoristiti za vse priprave. Zavedal sem se, da ko bomo šli na odprto polje, bo po nas začelo padati.

Življenje me je naučilo, da ko imaš samo idejo, te vsi podpirajo. Ko pa imaš za pokazati tudi rezultate, pa število podpornikov presenetljivo pade. Še več, sovražnike dobiš, ne da jih iščeš. Mi pa smo vedno želeli vključevati vse in smo še bolj zavzeto iskali zaveznike. Nobene garancije nismo imeli, da se bodo naši načrti uresničili, a smo vseeno v vizijo javne institucije vlagali vse, kar smo imeli.

Ustanovitev prvega javnega inštituta izven Ljubljane je ogromen korak za regijo

Naposled smo dočakali sklep o ustanovitvi inštituta. Takratna vlada ga je sprejela marca 2022. Sprožil je burne odzive in nasprotovanja. Kot prvi predsednik UO inštituta z imenom Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto sem se lahko samo čudil, kaj vse sem o inštitutu prebral v medijih, ob tem da mene nihče od novinarjev ni kontaktiral in tudi v. d. direktorja od novinarjev ni dobil skoraj nobenih vprašanj. Zato smo sklicali novinarsko konferenco, kjer so predstavniki lokalne skupnosti in gospodarstva jasno povedali, da regija enotno podpira inštitut. Tako lokalna samouprava kakor tudi gospodarstvo.

Nova vlada je inštitut obiskala že julija 2022 in s tem sprostila nadaljnjo pot. Institut zdaj zaposluje že štirideset strokovnjakov in uspešno vpliva na blaginjo regije.

Prepričan sem, da je ustanovitev javnega inštituta, praktično prvega izven Ljubljane, ogromen korak za nadaljnji razvoj regije.

RAZMISLEK ZA CELOSTNO VODENJE

Kakšna je vloga vodje pri spodbujanju blaginje zaposlenih?
Katere so učinkovite strategije za spodbujanje blaginje na delovnem mestu?
Kako lahko izboljšanje blaginje na delovnem mestu vpliva na produktivnost in ohranjanje zaposlenih?

Op. ur.: prispevek je nastal v seriji Besedišče za razvet – Voditeljske zgodbe, ki jih ekskluzivno objavljamo na Navdihni.me. Prva zgodba iz serije je Matjaž Šajn: Izbiram veselje, druga JASNOST za uspeh Gorazda Pfeiferja, tretja Moj zgled SRČNOSTI Damijana Anjdelkoviča, četrta Dežela živahnosti Žige Vavpotiča in peta Mete Pezdir Avtentičen glas se dotakne srca.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv avtorja.

 

 

 

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.