Otroci in debelost ter kaj lahko (naj) naredimo

Otroci in debelost ter kaj lahko (naj) naredimo

Otroci in debelost ter kaj lahko (naj) naredimo

avtor 10. avgusta, 2023

Kaj določa debelost? Kakšna je slika debelih otrok v Sloveniji in v Evropi? Kako se skozi čas spreminja? Kaj lahko storimo sami in kakšen vpliv imamo starši? Kako sestaviti jedilnik in kdaj začeti? Prvi korak je seveda ozaveščanje, drugi razumevanje, tretji sprejemanje in nato spreminjanje. Zato nas tokrat (o mednarodnih izsledkih in priporočilih lahko že berete na naših straneh) k uvajanju zdravih rutin navdihuje Andreja Širca Čampa, strokovnjakinjo s področja prehrane. Njena razmišljanja, ugotovitve in priporočila so – čeprav premišljenja in argumentirana – tudi alarmantna (op. ur. uvodnik zapisalo uredništvo revije).

Kako določamo prekomerno težo in debelost

V otroštvu se prekomena telesna masa/debelost določita na podlagi otrokove višine in teže, oziroma izračuna indeksa telesne mase (ITM), ki se prilagodi v skladu z normami glede na otrokovo starost in spol. Indeks telesne mase med 85. in 94. percentilom opredeli “prekomerno telesno maso”, medtem ko indeks telesne mase ≥ 95. percentil za starost in spol opredeli “debelost”.

Debelost pri otrocih je ena najresnejših javnozdravstvenih težav tega stoletja. Otroci s prekomerno telesno težo in debelostjo bodo verjetno ostali debeli tudi v odrasli dobi. Po dosedaj zbranih podatkih bo več kot 60 % otrok s prekomerno telesno težo pred puberteto imelo prekomerno telesno težo tudi v zgodnji odrasli dobi in bodo pogosteje zboleli za nenalezljivimi boleznimi.

Debelost v otroštvu je povezana s številnimi zapleti, kot so motnje presnove lipidov, hipertenzija, hiperinzulinizem, jetrna steatoza, sindrom obstruktivne apneje v spanju, kronično vnetje in psihološke težave.

Zgovorne številke – epidemiološki podatki

Stopnja debelosti otrok in mladostnikov (5 do 19 let), narašča v skoraj vseh evropskih državah, tudi tam, kjer stanje pred 40 leti še zdaleč ni bilo zaskrbljujoče. Razširjenost debelosti pri otrocih v svetu se je od leta 1975 do leta 2016 presenetljivo povečala z 0,7 % na 5,6 % pri dečkih in z 0,9 % na 7,8 % pri deklicah.

Leta 1975 je bila v večini evropskih držav razširjenost prekomerne telesne teže manjša od 10 % in debelosti manjša od 5 %, medtem, ko v nobeni evropski državi razširjenost prekomerne telesne teže ni presegala 30 %, debelosti pa 10 %.

Leta 2016 opažamo povečanje števila evropskih držav z visoko razširjenostjo prekomerne telesne mase (več kot 30 %) in debelosti (več kot 10 %). Med njimi najdemo praktično vse mediteranske države: Grčijo 37.3%, Italijo 36.8%, Španijo 34.1%, Portugalsko 32.4% prekomerno težkih otrok in mladostnikov.

V Sloveniji je glede na zadnje objavljene podatke SLOFit v letu 2020  prekomerno težkih 19.5% fantov in 18,8%  deklet,  9,1% fantov in 8,1% deklet pa ima v Sloveniji opredeljeno debelost.

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na prekomerno težo in debelost

Dejavniki tveganja za razvoj debelosti v otroški dobi so različni: vključujejo spol, debelost pri  starših, nizek socialno-ekonomskim status, visoko porodno težo, hranjenje dojenčka z mlečnimi formulami, hitro pridobivanje telesne mase v prvih mesecih življenja in prekomeren vnos beljakovin, nezdravo  prehranjevanje in sedeč način življenja.

V otroštvu se prekomerna telesna masa in debelost najpogosteje pojavita zaradi uživanja več kalorij, kot jih otrok porabi, kar ima za posledico kopičenje prekomerne telesne maščobe. Najpogostejši vzroki so redno uživanje sladkanih pijač in živil z nizko vsebnostjo hranil in visoko vsebnostjo nasičenih maščob (energijsko gosta in hranilno revna živila), sedenje pred ekrani in skrajšano trajanje spanja.

Ključna obdobja našega življenja za zdravo prehranjevanje

Debelost je bolezen, ki jo povzročajo genetski, kulturni in okoljski dejavniki in zahteva zdravljenje. Z načrtovanjem zdravega življenjskega sloga in aktivnega vključevanja staršev je mogoče razvoj  debelosti preprečiti, preden se ta razvije.

8000 dni otroštva je ključnih za preprečevanje prekomernega nastanka maščevja (adipoznosti). Ključna obdobja so: prvi dve leti življenja, obdobje ponovnega porasta adipoznosti (med 5. in 7. letom starosti) in puberteta.

Prvih 1000 dni našega življenja in debelost

Prvih 1000 dni se nanaša na oddobje od spočetja do otrokovega drugega leta starosti. Preprečevanje razvoja prekomerne telesne mase in debelosti v otroškem obdobju se prične pri skrbi za zdravo prehranjevanje bodoče mamice, za primerno naraščanje njene telesne mase, zgodnje odkrivanje gastacijskega diabetesa z namenom preprečevanja visoke porodne teže novorojenčka.

Po porodu se skrb nadaljuje s spodbujanjem izključnega dojenja do dopolnjenega 6. meseca starosti in pravilnega uvajanja dopolnilne prehrane v nadaljevanju. Dokazano ima dojenje številne koristi tako za zdravje matere kot dojenčka. Dojeni dojenčki počasneje napredujejo na telesni masi kot dojenčki,i hranjeni z mlečnimi formulami.  V prvih 1000 dneh poskrbimo za postopen prehod na zdravo družinsko prehrano, zadosten vnos pitne vode, spodbujanje aktivne igre v naravi in zagotavljanje zadostne količine spanja.

Naslednjih 7000 dni od zgodnjega otroštva, pubertete v polnoletnost

Zgodnje otroštvo med 4 in 5 letom je kritično obdobje za razvoj debelosti. Dokazano je, da imajo s prekomerno telesno maso pri 5-ih letih štirikrat večjo verjetnost, da bodo kasneje v življenju postali /ostali debeli.

Debelost pri otrocih se pogosto razvije kot posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo. Izogibanje sedečemu načinu življenja, zagotavljanje zadostne količine spanja in upoštevanje sredozemske prehrane, dokazano zmanjšuje tveganje za prekomerno telesno težo in debelost v zgodnjem otroštvu.

ABC priporočila za zdravo prehranjevanje staršev in otrok

1. Starši imamo močan vpliv na prehranjevalno vedenje naših otrok. Kako se prehranjujeta mama in oče, vpliva na dinamiko prehranjevanja celotne družine. Ključnega pomena so skupni družinski obroki, saj otroci pri njih lahko spoznajo bolj zdravo hrano in primerno velikost obroka.

2. Starši pogosto nevede ponujamo tudi slabe zglede, na primer z uporabo pametnih telefonov ali gledanjem televizije med hranjenjem. Takšno vedenje zmanjšuje našo občutljivost in sposobnost odzivanja na otrokove potrebe, kar lahko ščasom privede do slabših interakcij med starši in otroki.

3. Družinska prehrana naj bo čim bolj PESTRA – REDNA – ZMERNA – LOKALNA in  SEZONSKA.

REDNO: Načrtujmo jedilnik z rednimi obroki, ki so smiselno razporejeni v enakomernih časovnih intervalih na 2.5 do 3 ure.

Pestro-lokalno-sezonsko

Pestra prehrana naj vsebuje raznovrstna živila iz vseh devetih skupin živil – le tako lahko organizmu zagotovimo zadosten vnos ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin, tekočine. Zelenjavo uživajmo redno brez omejitev, čim bolj pogosto, lahko v neomejeni količini. S sadjem previdno: dve porciji sadja (dva sadeža) dnevno sta popolnoma dovolj. Sadje vsebuje sicer »zdrave« naravno prisotne sladkorje, če pa jih pojemo preveč, lahko vplivajo tudi na naraščanje telesne mase. Če otrok ne mara zelenjave, sadje ni enakovredna zamenjava za zelenjavo.

Zadosten vnos tekočine

Poskrbimo za zadosten vnos tekočine v obliki naravne pitne vode, mineralne vode ali nesladkeega čaja. Popolnoma omejimo enostavne ogljikove hidrate v tekoči obliki in pijače z dodanim sladkorjam (sadne sokove, sirupe, sladkane čaje, energijske pijače…).

Primerna velikost obrokov

Slednja je ključna pri načrtovanju uravnoteženih obrokov. Škrobna živila predstavljajo četrtino prehranskega krožnika ( 1- 2 pesti). Beljakovinska živila predstavljajo naslednjo četrtino krožnika (naj ne bodo večja od vaše dlani). Zelenjave naj bo pri kosilu in/ali večerji vsaj za polovico krožnika. Dva sadeža sezonskega sadja na dan zadostujeta. Ne pozabimo dodati še 1-2 žlici olivnega olja in pesti oreškov.

Sladica 1-2 krat tedensko

Naj bo domača. Pri domače pripravljeni sladici lahko vplivamo na količino dodanega sladkorja in maščob. Temna čokolada in  sladoled sta dobri sladici, ko za domačo pripravo sladice ni časa.

Omejimo vnos nasičenih in trans maščob, soli in dodanih sladkorjev

Ocvrta živila in industrijsko pripravljene slaščice s palmino maščobo in goro dodanega sladkorja so glavni vir kancerogenih trans maščob. Zato se izogibajte francoskim rogljičkom, krofom, napolitankam in piškotom s polnili, pa hamburgerjem in ocvrtemu krompirčku, ribjim palčkam in njim podobnim živilom.

Izogibajte se sladkorju in slaščicam, slanim prigrizkom in sladkanim pijačam. S slaščicami ne nagrajujmo otroka, ker je bil priden in je lepo pojedel vse, prav tako s slaščicami, ki jih ne damo, ne kaznujmo otrok. Če ne postanejo del otrokovega vsakdana in objekt nagrade, temveč so en- do dvakrat tedensko preprosto del obroka, jih bo otrok smatral kot običajna živila in ne bodo objekt »prepovedanega sadeža«. Sladke in slane jedi povzročajo zobno gnilobo, polne so hitre in prazne energije, vodijo kasneje v življenju v prekomerno telesno težo in debelost, zvišujejo krvni tlak in lahko povzročajo prebavne motnje.

Telesna aktivnost debelega otroka

Svetovna zdravstvena organizacija je izdala posebne smernice o telesni aktivnosti  za otroke, stare od 5 do 17 let, v katerih poudarja, da je za doseganje pozitivnih rezultatov, povezanih z zdravjem, pomembno doseči vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne aktivnosti na dan.  Med dejavnosti vključujejo igro, igre v naravi, šport, aktivni prevoz v šolo, telesno vzgojo v šoli in načrtovane športne dejavnosti.

Kljub jasnim dokazanim koristim redne vadbe imajo otroci z debelostjo v primerjavi z vrstniki običajno nižjo raven vadbe in telesne pripravljenosti, kar je posledica večjih težav pri izvajanju različnih gibalnih spretnosti ter negativnih občutkov in samopodobe, povezanih z vadbo.

Otroci z debelostjo ponavadi negativno dojemajo telesno aktivnost in se jim sedeče dejavnosti morda zdijo privlačnejše kot vrstnikom z normalno telesno maso. Poleg tega odvečno telesno maščevje ovira izvajanje telesne dejavnosti z naravno obremenitvijo, kot je lažji tek, in lahko poveča tveganje za mišično-kostne poškodbe.

Dragi starši, kaj lahko naredimo sami?

60 minut zmerno hitrega sprehoda (5000-6000 korakov /dan) bo koristilo obema – otroku in vam. Ob slabem vremenu je tudi 10- do 15-minutna hitrejša neprekinjena hoja po domačih stopnicah od kleti do zgornjega nadstropja hiše učinkovita vadba. Če stanujemo v bloku, lahko uporabite stopnice za vadbeni poligon in 10 do 15 minut hodite po njih. Predvsem pa skrajšajte čas sedenja pred ekrani, ali pa le tega pogojujte s časovno enako količino telesne dajvnosti.

Priporočilo za konec (ali začetek!)

Za premagovanje problema debelosti je bistvena preventiva, ki se začne v domačem okolju. Prvi korak naj bo zdrava prehrana ekološke pridelave, brez procesiranih živil, dodanega sladkorja, s kontrolirano količino soli in nasičenih maščob brez palminega olja. Količina živil pa naj narekuje otrokova dlan in/ali pest.

Kdo je Andreja Širca Čampa

Andreja Širca Čampa

Andreja Širca Čampa je po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, ki je začetna znanja s področja prehrane pridobila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Specifična znanja dietoterapije pa z dolgoletnim delom na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer je vodja Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano. Je predavateljica, avtorica in zunanja strokovna sodelavka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, z bogatimi izkušnjami na področju dietne prehrane pri sladkorni bolezni, celiakiji, alergijah, debelosti, kroničnih ledvičnih obolenjih, črevesnih obolenjih, kot tudi na specifičnih področjih prehrane onkološkega bolnika, pri prirojenih motnjah metabolizma in motnjah hranjenja.

Če želite vedeti več …

Posezite po:

  • Albayrak, Ö., Pott, W., Hebebrand, J., de Zwaan, M. in Pauli-Pott, U. (2019). Baseline Dietary Restraint Predicts Negative Treatment Outcomes after 12 Months in Children and Adolescents with Obesity Participating in a Lifestyle Intervention. Obesity Facts, 12(2), 179–189. https://doi.org/10.1159/000496940
  • Buoncristiano, M., Spinelli, A., Williams, J., Nardone, P., Rito, A. I., García‐Solano, M., … Breda, J. (2021). Childhood overweight and obesity in Europe: Changes from 2007 to 2017. Obesity Reviews, 22(S6). https://doi.org/10.1111/obr.13226
  • Flodmark, C.-E. (2018). Prevention Models of Childhood Obesity in Sweden. Obesity Facts, 11(3), 257–262. https://doi.org/10.1159/000482009
  • Gato-Moreno, M., Martos-Lirio, M. F., Leiva-Gea, I., Bernal-López, M. R., Vegas-Toro, F., Fernández-Tenreiro, M. C. in López-Siguero, J. P. (2021). Early Nutritional Education in the Prevention of Childhood Obesity. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(12), 6569. https://doi.org/10.3390/ijerph18126569
  • Jurić, P., Jurak, G., Morrison, S. A., Starc, G. in Sorić, M. (2023). Effectiveness of a population‐scaled, school‐based physical activity intervention for the prevention of childhood obesity. Obesity, 31(3), 811–822. https://doi.org/10.1002/oby.23695
  • Nittari, G., Scuri, S., Petrelli, F., Pirillo, I., di Luca, N. M. in Grappasonni, I. (2019). Fighting obesity in children from European World Health Organization member states. Epidemiological data, medical-social aspects, and prevention programs. La Clinica Terapeutica, 170(3), e223–e230. https://doi.org/10.7417/CT.2019.2137
  • Spinelli, A., Buoncristiano, M., Kovacs, V. A., Yngve, A., Spiroski, I., Obreja, G., … Breda, J. (2019). Prevalence of Severe Obesity among Primary School Children in 21 European Countries. Obesity Facts, 12(2), 244–258. https://doi.org/10.1159/000500436
  • Spinelli, A., Buoncristiano, M., Nardone, P., Starc, G., Hejgaard, T., Júlíusson, P. B., … Breda, J. (2021). Thinness, overweight, and obesity in 6‐ to 9‐year‐old children from 36 countries: The World Health Organization European Childhood Obesity Surveillance Initiative—COSI 2015–2017. Obesity Reviews, 22(S6). https://doi.org/10.1111/obr.13214
  • Starc, Gregor, Strel, Janko, Kovač, Marjeta, Leskošek, Bojan, Sorić, Maroje in Jurak, Gregor. (2020). SLOfit 2020 Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2019/20 (Različica Updated version 28/11/2020). Zenodo. https://doi.org/10.5281/ZENODO.4318835

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: Unsplash in osebni arhiv

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.