me.tuljev učinek

Zid, ki povezuje

by Rok Kralj 22. avgusta, 2024

»Spremembe niso nikoli enostavne in pogosto povzročajo nesoglasja. Toda ko ljudje stopijo skupaj za dobro človeštva in Zemlje, lahko dosežemo velike stvari.« (David Suzuki)

Zidovi in ograje nas običajno ločujejo, in zdi se, da jih je vse več. Zidovi rastejo na državnih mejah, bogati se ograjujejo od revnih; gradimo tudi nevidne zidove med rasami, verami, prepričanji in tako naprej. Pa vendar nas zidovi lahko tudi povezujejo in izboljšujejo naša življenja. Takšen primer je Veliki zeleni zid, ki ga »gradijo« v sušnatih predelih afriškega Sahela. Nismo vajeni, da velike in navdihujoče zgodbe prihajajo iz Afrike; preveč smo osredotočeni na svojo evropsko »izjemnost«.

»Kdor posadi drevo, posadi upanje.« (Lucy Larcom)

Veliki zeleni zid, ki povezuje

Veliki zeleni zid (Great Green Wall) je projekt, ki povezuje 22 afriških držav, od Senegala do Džibutija. Ko bo dokončan, po načrtih do leta 2030, se bo raztezal na razdalji skoraj 8000 kilometrov, širok pa naj bi bil približno 15 kilometrov. Osnovna ideja projekta je zaustaviti širitev Sahare proti jugu.

»Najboljši čas za sajenje dreves je bil pred 20 leti. Drugi najboljši čas je zdaj.« (Kitajski pregovor)

Ideja pravzaprav ni čisto nova. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je britanski raziskovalec, biolog, botanik in okoljski aktivist Richard St. Barbe Baker organiziral odpravo v Saharo. Med odpravo je predlagal postavitev »Zelene fronte«, 50 kilometrov širokega pasu dreves, s katerim bi zajezili širjenje puščave. Leta 2002 je ideja ponovno oživela na posebnem vrhu v N’Djameni, glavnem mestu Čada, ob svetovnem dnevu boja proti dezertifikaciji in suši. Končno je Afriška unija leta 2007 potrdila idejo kot pobudo Veliki zeleni zid za Saharo in Sahel.

»Kdor sadi drevesa, ima poleg sebe rad še druge.« (Thomas Fuller)

Po prvotnem načrtu naj bi šlo predvsem za gozdno mejo, ki bi ustavila širjenje puščave. Ta ambiciozna prizadevanja naj bi do konca tega desetletja obnovila 100 milijonov hektarjev degradiranih zemljišč, iz ozračja zajela 250 milijonov ton ogljika in ustvarila 10 milijonov delovnih mest. Vendar se je projekt sčasoma razvil v bolj prožen koncept s poudarjenim družbenoekonomskim vidikom: mozaik gozdnih površin, ki se prepletajo s kmetijskimi zemljišči in travniki. To območje naj bi se raztezalo na 780 milijonih hektarjev prej degradiranih zemljišč (za primerjavo, površina celotne Slovenije znaša dobrih 2 milijona hektarjev) in koristilo tudi lokalnim skupnostim.

»Upanje je drevo, ki drži svet.« (Plinij)

Do lanskega leta (2023) je bilo obnovljenih približno 18 milijonov hektarjev degradiranih zemljišč, kar predstavlja 18 % prvotnega cilja (to je površina devetih Slovenij). Leta 2021 so francoski predsednik Emmanuel Macron in drugi svetovni voditelji napovedali 14,3 milijarde dolarjev novih sredstev za obdobje 2021-2025, da bi pospešili gradnjo zelenega zidu. Do marca 2023 je bilo izplačanih 2,5 milijarde dolarjev od te obljube.

»Med vsemi človekovimi umetniškimi deli je največja katedrala. Ogromno in veličastno drevo je večje od nje.« (Henry Ward Beecher)

Veliki zeleni zid vključuje številne manjše projekte in iniciative, katerih skupni cilj je boj proti podnebnim spremembam ter zagotavljanje možnosti preživetja v sušnem in revnem območju Sahela. Enega takšnih projektov vodi Tree Aid – dobrodelna organizacija, ki sodeluje s skupnostmi v afriških sušnih območjih, da bi se spopadla z revščino in posledicami podnebne krize.

»Človek ne posadi drevesa zase. Posadi ga za potomce.« (Alexander Smith)

Kako ustaviti širjenje puščave?

V organizaciji Tree Aid ne posadijo zgolj dreves in odidejo, temveč izbirajo drevesa, ki lokalnim skupnostim omogočajo dodaten vir hrane ali prihodka. Zato o sebi pravijo, da so »dobrodelna organizacija za sajenje dreves«, ki poskrbi, da drevesa uspešno rastejo tudi po zaključku projekta. Z donacijami je mogoče neposredno pomagati tej organizaciji, ki ne ponuja zgolj pomoči, temveč išče dolgoročne in trajnostne rešitve, ki koristijo lokalni skupnosti.

»Drevesa so kot žile našega planeta, ki pretakajo življenjsko kri zraka, vode in divjih živali.« (Julia Hill)

Še en zanimiv pristop, ki je vključen v Veliki zeleni zid, so tako imenovani gozdni vrtovi, ki posnemajo naravne gozdne procese. V njih se izvaja gozdna permakultura, kar pomeni, da ne gre za monokulture ene vrste, temveč za kombinacijo dreves, grmovnic, sadja, zelenjave in poljščin, s čimer se ustvarja avtohton in harmoničen, večplasten ekosistem. Gozdni vrtovi spodbujajo biotsko raznovrstnost, zagotavljajo hrano, zdravila in druge vire ter izboljšujejo rodovitnost tal. Zaradi tega so gozdni vrtovi dragocen pristop v pisanem mozaiku Velikega zelenega zidu.

»Posaditi drevesa pomeni dati telo in življenje svojim sanjam o boljšem svetu.« (Russell Page)

Skratka, Veliki zeleni zid ni samo projekt sajenje dreves, ki bi ustavili širjenje puščave, temveč kompleksen pristop, ki naslavlja okoljsko krizo ter domačinom omogoča preživetje in blaginjo. Prav iz območja Sahela se veliko ljudi odpravi na smrtno nevarno pot preko Sahare in Sredozemskega morja, ker doma nimajo možnosti za preživetje, saj ni ne služb ne rodovitne zemlje. Na mejah Evrope pa jih pričakajo zidovi – iz žice, betona in sovraštva.

»Drevesa so pesmi, ki jih zemlja piše na nebo.« (Kahlil Gibran)

Namesto za orožje namenimo sredstva za posaditev dreves – Veliki zeleni zid

Zato je Veliki zeleni zid izjemen projekt, ki bi ga morali podpreti. Milijarde za orožje, ki jih vsako leto namenjamo za popolnoma iracionalne vojne, bi lahko rešile številne težave najrevnejših Zemljanov in tudi vseh nas. Drevesa vežejo ogljik, oddajajo kisik, nudijo hrano, znižujejo temperaturo, ponujajo senco in še lepa so. Začnimo graditi takšne zidove, ki nas bodo povezovali, ne pa ločevali. Paradoksalno je, da Afričani gradijo Veliki zeleni zid, medtem ko Evropejci postavljamo zidove iz žice, betona in sovraštva.

Pa vendar lahko vselej začnemo – z enim drevesom, enim nasmehom …
»Eno drevo lahko ustvari gozd.
En nasmeh lahko začne prijateljstvo,
ena roka lahko povzdigne dušo,
ena beseda lahko oblikuje cilj,
ena sveča lahko prežene temo,
en smeh lahko premaga mrak,
eno upanje lahko dvigne duha,
en dotik lahko pokaže, da ti ni vseeno,
eno življenje lahko naredi spremembo,
TO POSTANI NEKEGA DNE.«
(Neznani avtor)

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Sedem let Navdihni me – 2024

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Viri prispevka: The Great Green Wall, Wikipedia, Tree Aid, Planet Wild, National Geographic, Mongabay, Grow Billion Trees, One
Donacija dobrodelni organizaciji Tree Aid
Slika: Planet Wild, fotografiji: Rok Kralj